Težko pričakovana

Smrdljivc

Gre za prvo otroško nadaljevanko, ki je po dvajsetih letih nastala na RTV Slovenija, hkrati pa tudi za prvo otroško nadaljevanko, ki je bila predstavljena na Sarajevskem filmskem festivalu.

Nadaljevanko so posneli po knjižni uspešnici, istoimenskem romanu Roka Bohinca, nastala pa je v koprodukciji produkcijske hiše WE CAM in RTV Slovenija, finančno jo je podprl Slovenski filmski center.

Zgodba se začne tik pred začetkom pouka, ko eden od učencev na šolskem stranišču vrže t. i. smrdljivca. Zaradi incidenta morajo izprazniti šolo in predčasno končati pouk. Ravnatelj in šolska svetovalna delavka pa morata med petimi osumljenci odkriti resničnega krivca. Je šlo zgolj za otroško potegavščino ali za načrtno dejanje?

V nadaljevanki nastopa pet otrok, ki so bili izbrani na avdicijah: Mitja Bellotti, Edo Kazić, Ula Rovan, Kaja Šuštar in Janez Aleksander Vrhovec. V vlogah odraslih likov se pojavita tudi Iztok Drabik Jug in Nika Manevski, znana iz mladinske uspešnice Gremo mi po svoje.

Premiere v Sarajevu so se poleg peterice mladih igralcev udeležili tudi producent Luka Murn, režiser Filip Jembrih, direktor fotografije Matej Slabe ter avtor romana in scenarist Rok Bohinc. K nastanku nadaljevanke so prispevali tudi scenaristka Pia Vatovec Dirnbek, montažerka Varja Lorger, scenografka Minea Sončan Mihajlović, kostumografka Estera Lovrec in oblikovalka maske Ivana Kristina Mohar.

»Smrdljivc je plod igre, veselja in trdega dela,« je povedal režiser, ki ga je snemanje popeljalo v obdobje brezskrbnega otroštva. »Nadaljevanka nam ponuja priložnost, da se za trenutek ustavimo in razmislimo, kaj v življenju resnično šteje, in nam ponuja raznovrstne like, v katerih se lahko prepozna vsak gledalec, ne glede na starost,« je še dejal.

Rok Bohinc ob premieri: »Že celo poletje sem se veselil festivala. Komaj sem čakal, da spet vidim 'tamale' in da si skupaj ogledamo serijo. Predvsem so me zanimale njihove reakcije, ker sem bil jaz na tej točki že star prdec, ki dela nekaj, kar naj bi bilo všeč mladim. To je bila res dobra priložnost, da sem iz prve roke videl njihove odzive.«

Občinstvo v Sarajevu je nadaljevanko sprejelo z navdušenjem, na spored Televizije Slovenija pa prihaja v času novoletnih počitnic.

Belo se pere na devetdeset

V četrtek je na Sarajevskem filmskem festivalu svetovno premiero doživela tudi filmska priredba knjižne uspešnice Belo se pere na devetdeset – iskrena, pretresljiva in pogumna avtobiografska izpoved novinarke in pisateljice Bronje Žakelj. Film je v koprodukciji Slovenije, Italije, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije nastajal skoraj sedem let.

Po slavnostni rdeči preprogi so se pred filmsko projekcijo sprehodili filmski ustvarjalci in igralci, med njimi Iva Krajnc Bagola, Tjaša Železnik, Jurij Zrnec, Lea Cok, Anica Dobra, avtorica romana Bronja Žakelj, producent Aleš Pavlin in režiser Marko Naberšnik.

Lea Cok in Jurij Zrnec, glavna igralca filma, ki sta upodobila starejšo Bronjo in njenega očeta, sta na rdeči preprogi uživala. »Če bodo gledalci občutili vsaj nekaj tega, kar smo čutili mi med ustvarjanjem filma, in doživljali celo zgodbo, mislim, da smo zmagali,« je menil Zrnec. Občinstvo v Sarajevu je film pozdravilo, odziv nanj je bil izjemen.

»Občutki so neopisljivo lepi. Želeli smo si svetovne premiere prav na festivalu v Sarajevu, v prisotnosti celotne ekipe, glavnih igralcev, Bronje in režiserja – in to smo tudi uresničili. Ker se film dogaja v času bivše države, bo s tem začetkom pritegnil širšo regionalno pozornost, dodatno zanimanje pa prinaša tudi udeležba velike filmske zvezde Anice Dobre,« je povedal producent Aleš Pavlin, ki mu film predstavlja življenjski projekt. »S tem filmom sem se ukvarjal skoraj sedem let, še preden je roman prejel nagrado kresnik. Veliko je bilo poslovnih in osebnih preizkušenj, a ob zavedanju, kakšen film nam je uspel, bo ta projekt zagotovo ostal eden najpomembnejših v mojem življenju.«

Posebno vrednost filmu daje zvesta priredba romana, ki sta jo režiser Marko Naberšnik in Bronja Žakelj ustvarjala skupaj. »Medsebojno zaupanje je bila osnova vsega. Bronja je skrbela, da je zgodba ostajala zvesta romanu, jaz pa sem imel nalogo, da besede prenesem v filmske podobe. Veliko sva se pogovarjala. O tem, kaj je roman, kaj film in kakšne so razlike med njima,« je dejal Naberšnik. Dodal je, da je velik izziv prenesti na film tako intimno, resnično zgodbo. »Ker sva z Bronjo od začetka gradila na zaupanju, sem imel vedno oporo pri ustvarjanju in svobodo pri režijskih odločitvah,« je še poudaril.

Tudi Bronji Žakelj, avtorici romana, ki bo pri Beletrini jeseni izšel v posebnem, filmskem ponatisu, s številnimi fotografijami s snemanja filma, premiera v Sarajevu veliko pomeni. »Nenavadni občutki se porajajo ob filmu o življenju, ki si ga že odživel. Gre za po eni strani lepo, po drugi pa zahtevno izkušnjo, ker se je pred mojimi očmi še enkrat vse odvilo – tisto, kar je bilo lepo, in tudi tisto, kar je bilo hudo.«