Fotografija je simbolična. / Foto: Pixabay
Fotografija je simbolična. / Foto: Pixabay
Draga Tanja, potrebujem vaš nasvet in vpogled. Hčeri sem podarila zazidljivo parcelo, poleg tega sem obljubila pomoč v delu in kar precej denarja. Da bi zato pri nas kaj pomagala v zameno, z možem nista zainteresirana. Zdaj bodo začeli graditi in so se že začeli razni nesporazumi. Prišlo je tudi že do groženj s prodajo tujim ljudem. Svetujte mi, prosim, kako naj delujem, saj si želim, da prideta na svoje. Zaradi problemov ne morem spati, imata pa sina, ki ga imamo zelo radi.
Vse preveč ste pomagali in še pomagate. Naj vam povem, da z grožnjami ne bo nič. Ne bosta prodala, ampak bosta začela graditi. Žal vašemu zetu nikoli ni dovolj, pa tudi če bi mu dali zlato jamo. Takoj se morate ustaviti v finančnem smislu, saj ste že do sedaj dali veliko več kot preveč. Oba dobro vesta, kako si vi želite, da ostaneta v domačem okolju, zato vas potem izsiljujeta. Začnite se obnašati, kot da vam je vseeno in da je čisto njuna stvar, kaj bosta naredila s podarjeno parcelo. Hitro boste videli spremembo pri njima, saj si ne bosta več dovolila takšnega obnašanja. Lepo je, da imate vnuka radi. Vendar pa to ne pomeni, da se morate v vsem prilagoditi in se obnašati, kot da drugi domači ne obstajajo. Kar je vaše, je vaše – in samo vidva z možem sta tista, ki odločata, komu in koliko bosta dala. Ko bo prišlo do pogovora v mirnem tonu, povejte, da pričakujete, da se vam pomaga. In da njuna pomoč ni prošnja v sili, ampak dejstvo. Umirite se in zadihajte, na koncu se vse uredi, kot je treba. Srečno.
Vedno prebiram vaše odgovore in sedaj vas tudi sama prosim za pomoč. Imam hčer, staro že čez petdeset let. Do nikogar ni iskrena, ne do mene ne do svojega partnerja. On ji v celoti zaupa ali pa si zakriva oči pred resnico. Sedaj se zopet nekaj dogaja, sicer sama pravi, da se dobiva s prijateljico. Kaj naj naredim? Kaj pa moje in moževo zdravje? Bo vnuk uspešen v šoli?
Spoštovana gospa, ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je, da se ne vmešate v življenje drugih ljudi, pa naj gre za hčerko, vnuka, soseda ali znanca v sosednji ulici. Tisto, kar se vam zdi pomoč, je lahko za nekoga poseganje v osebni prostor, v katerega nimate pravice posegati. Pravite, da vas skrbi, ker je vaša hčerka takšna, kakršna je, pa vendar ni na vas, da ji karkoli prigovarjate. S temi skrbmi, ki v bistvu niso skrbi, sta si z možem tudi nakopala zdravstvene težave, ki jih res ne potrebujete. Ostanite ob strani, da boste pri roki, ko vas bodo prosili za pomoč in nasvet. Takrat svetujte in pomagajte, prej ne! Vnuk bo dobil službo in tudi diplomiral bo, čeprav mogoče ne v času, v katerem si vi predstavljate. Vendar ponovno: ni na vas, da o tem sodite. Pustite ljudem, da živijo svoja življenja, kakor oni mislijo, da je prav. Vsak od nas ima svojo usodo, ki jo mora izpolniti, da bi lahko napredoval. Srečno.