Takšno je življenje skozi oči ustvarjalcev

Na slovenski televizijski sceni že nekaj časa z zanimanjem spremljamo nadaljevanko Takšno je življenje, ki nas popelje v idilično gorenjsko vas, kjer družinska zdravnica Maja Križaj skuša najti ravnovesje med službo, družino in življenjem na podeželju. Serija, ki se odvija v majhnem kraju Velika vas, prikazuje preplet osebnih in poklicnih stisk, ki jih življenje v manjšem kraju prinaša – in nekatere od njih prepoznajo tudi igralke, ki jih oživljajo na ekranu.

Ana Hribar priznava, da serijo spremlja doma skupaj z družino. »Vsak del nas potegne notri. Sama kdaj kak del pogledam celo dvakrat, saj me za določene prizore resnično zanima, kako izpadejo v končni verziji na ekranu,« opisuje Ana. Za igralko vsak prizor ni zgolj trenutek pred kamero, ampak majhen svet, napolnjen z energijo, čustvi in intenzivnostjo dela ekipe. Še posebej zahtevnejši prizori, kot je reševalna akcija v gozdu, ji ostanejo v spominu kot dokaz vloženega truda in predanosti. »Tako se zalotim, da si za veliko prizorov v resnici želim, da bi trajali malo dlje, ali da bi videla morda kak kader več ali da bi bil iztek prizora malo daljši, ampak kot rečeno, to velja predvsem za daljše in zahtevnejše prizore, v katere je bilo vloženo veliko časa, emocionalne in psihične energije ...« pojasnjuje. Ana Hribar opisuje snemanje kot proces, ki zahteva veliko psihofizične energije in zavedanja vsakega detajla. »Za vsak prizor vem, kako sem se počutila, kje je bila ekipa, kakšno je bilo vzdušje, koliko ponovitev smo naredili. V splošnem pa serijo doživljam točno tako, kot sem jo večino časa med snemanjem – prijetno, sproščeno, veselo, življenjsko.«

Lik Maje ji je bil ob prvem branju scenarija takoj blizu, čeprav je njena osebnost deloma drugačna. »Vsekakor se mi je zdela zelo trmasta v svojih načelih, kar je zagotovo bližje zdravniškemu poklicu in pravilom, ki obstajajo znotraj njega, kot pa igralskemu poklicu. V določenih pogledih je tudi veliko bolj zadržana, premišljena, 'zategnjena' v izražanju svojih emocij kot jaz ... in tako kot sem jo brala v prvo, točno taka se mi zdi v seriji,« opisuje Ana Hribar. V tem kontekstu Maja predstavlja lik, ki ga gledalci lahko razumejo na več ravneh. Poleg profesionalnih dilem in družinskih obveznosti se sooča z osebnostnimi izzivi, kot so stiske srednjih let, iskanje časa zase, za partnerja in prijateljice, ter skuša uskladiti pričakovanja drugih z lastnimi potrebami. »Želim si, da gledalci vidijo tudi njen veseli, sproščeni del, ko se lahko razživi, izživi in uživa – kar se skozi serijo postopoma odkriva,« dodaja igralka, ob tem pa namigne, da podrobnosti ne more razkriti.

Irena je tečna, a večplastna

Če je Ana Hribar glas srca serije, je Vesna Slapar njen glas kontrasta in provokacije. Irena Vouk, njen lik, je na prvi pogled trda, neomajna in pogosto tečna, a tudi ona skriva ranljivost in globino. »Že na začetku serije smo se veliko pogovarjali o likih, njihovih odnosih, zgodovini, njihovih vzgibih za delovanje, večplastnosti … Ko smo začeli snemati, so bile tako glavne poteze že znane in me ni nič več presenečala,« pojasnjuje Kranjčanka in ob tem doda, da se ji zdi super, da se lik skozi serijo nekoliko omehča. »Naš cilj je bil prikazati žensko, ki je izven družinskega okolja videti neomajna, znotraj njega pa normalna, tudi nežna in ljubeča.«

Irenina tečnoba je pogosto izhodišče za situacije, ki so lahko hkrati zabavne in resne. Vesna poudarja, da tako lik ni enoznačen: »Ireno verjetno res doživlja vsak drugače, enim gre na živce, drugi se ji malo smejijo. Moj cilj je bil, da je v svoji tečnobi tudi na neki način simpatična. Če smo to dosegli, je najbolje.« Prav ta večplastnost likov omogoča seriji, da gledalca ne pusti ravnodušnega. Tako Maja kot Irena kažeta, da liki niso le vloge, temveč živijo, dihajo in sprejemajo odločitve, ki imajo posledice – tako zanje same kot za ljudi okoli njih. Vesna Slapar poudarja, da Irena prav tako omogoča gledalcem identificiranje in sočutje. Na vprašanje, kako je igrati lik, ki velja za »nasprotnika«, Vesna Slapar odgovarja, da je bilo zabavno, ker si lahko privoščiš več. »Tečnoba in neutemeljena pomembnost sta vedno lahko povod za super situacije, tako za zabavne kot tudi za zelo resne. Želim pa si, da ljudje na nek način tudi razumejo Ireno, zakaj je takšna, kaj so njeni skriti strahovi in zakaj je njena pot taksna, kot je.«

Odzivi gledalcev

Kot je dejala Ana Hribar, je pričakovala, da jo bodo po predvajanju serije ljudje prepoznali na ulici, pripravljala se je na to, da zadeva zna biti tudi nadležna. Pa vendar danes na tovrstne situacije gleda drugače: »Na splošno lahko rečem, da je bil res prijeten in dober občutek, ko sem videla in osebno direktno začutila, kako lepo so ljudje sprejeli serijo in zdravnico Majo.« Ob tem nam je zaupala tudi anekdoto, ko jo je na izletu na Jezerskem gospod prepoznal po glasu, dejstvo, da ga je srečanje z njo tako osrečilo, pa je polepšalo dan tudi njej. Prav interakcija z občinstvom daje igralcem dodatno potrditev, da so njihovi liki sprejeti in razumljeni.

Avtorja o seriji

Zgodbe o zdravnici Maji in njenih prigodah pa ne bi bilo brez avtorjev serije. Barbara Daljavec in Jani Virk sta delila svoj pogled na odzive gledalcev in pomen serije: »Veva sicer ne, vendar upava, da gledalci razumejo zgodbo kot del širšega življenja, ki se v marsičem dotika tudi njihovih čustev in doživetij. Presenetilo nas je, da pohvalni odzivi prihajajo tako od najmlajše kot najstarejše publike, čeprav smo nadaljevanko dejansko tudi zasnovali tako, da bo primerna za vse generacije.« Ob tem dodajata, da so se gledalci na nekatere like navezali bolj, kot sta sprva pričakovala, saj so v njih prepoznali avtentične osebe, s katerimi se lahko poistovetijo. Za avtorja pa je najbolj dragocen del serije njena pristnost: »To, da liki in dogajanje niso izumetničeni in da je narava z ljudmi združena v zgodbo, ki slavi raznovrstnost in – čeprav kdaj tudi trpko – lepoto življenja,« poudarjata.