Tajska v devetnajstih dneh: od severa do juga (6)

Ležerni dnevi so se počasi prelivali eden v drugega z vedno istim vzorcem: zajtrk, plaža, branje romanov, kava, ponovno plaža, igra remija ali dame, večerja in trden spanec vse do naslednjega jutra. Prave poletne počitnice v januarju! A kaj, ko je kmalu prišlo tudi jutro, ko sva morala Koh Lanti pomahati v slovo in se, z nekaj obžalovanja, da sva nastanitve rezervirala toliko vnaprej, odpraviti proti otoku Koh Samui.

Ta leži na drugi strani tajskega polotoka in je precej večji, bolj turističen, dražji in tudi bolj kaotičen kot Koh Lanta. Znan je po dolgih peščenih plažah in bujni tropski notranjosti s številnimi razglednimi točkami in slapovi. Bolj kot po svoji naravi pa otok slovi po burnem nočnem življenju na ulici, ki se po angleško imenuje Chaweng Beach Road in na Tajsko privablja mlade z vseh koncev sveta. Ko sonce potone za obzorje, se množice turistov s plaž premaknejo v bare, igralnice in ogromne plesne klube mesta Chaweng, družinice pa večere nadaljujejo na nočnih tržnicah ali v razkošnih letoviščih.

V dnevu, ki je bil v večji meri namenjen transportu iz Koh Lante (razdalje na Tajskem so resnično velike, pot od ene do druge destinacije nama je tako velikokrat vzela najmanj pol dneva), sva najprej ulovila majhen kombi, se v pristanišču Donsak vkrcala na trajekt in po dobrih dveh urah v mestecu Nathon zajahala še skuter, s katerim sva v nepredstavljivi prometni konici uspešno manevrirala do hotela.

Otoka sva se morala kar pošteno privaditi: lovila sva ure, ko so bile ceste normalno pretočne, iskala plaže, ki niso bile obkrožene z zasebnimi letovišči, klubi in prekrite z morsko travo. Še sonce je bilo bolj neusmiljeno in je Nejcu že drugi dan podarilo rdeče lise po ramenih in vratu. No, pa sva počasi le sprejela novo normalnost in se vsak dan zapeljala na plažo Lamai na vzhodnem delu otoka, kjer sva nadaljevala že znane vzorce počitniškega tempa. Ob plaži sva odkrila celodnevno tržnico s hrano, ki si je prisvojila najin čas kosila in večerje ter naju navduševala s hitro pripravljenimi juhami, ocvrtim rižem in sadnimi šejki.

Začetnemu razočaranju in šoku navkljub imava tudi otok Koh Samui v lepem spominu. Najbolj naju je navdušila razgledna cesta, ki se vije čez gorato in bujno zeleno notranjost otoka. Drugo mesto je zasedel veličasten slap Muang I, tretje pa – kot že tolikokrat – pripada majhnim in velikim nočnim tržnicam, kjer je vedno znova in znova rasla najina ljubezen do tajske kulinarike.