Tajska v devetnajstih dneh: od severa do juga (4)

V Chiang Maiju sva z Nejcem preživela še dober dan in pol, preden sva pot nadaljevala proti jugu Tajske. Naslednje jutro sva med listanjem brošur odkrivala pestro ponudbo znamenitosti, a naju je bolj kot templji v starem mestnem jedru pritegnil več kot šeststo let star kompleks, skrit visoko v džungli nad Chiang Maijem.

Legenda pravi, da je kralj Keu Na prejel relikvijo Bude, ki jo je njegov beli slon odnesel na vrh gore, tam trikrat zakrožil, pokleknil in poginil, kar je kralj razumel kot sveto znamenje, da mora na tem mestu postaviti tempelj Wat Phra That Doi Suthep.

Do templja se lahko pripeljete z avtom ali pa – tako kot midva – uberete težjo, a izjemno slikovito Menihovo pot (Monk's Trail), ki se začne tik nad zahodnim delom mesta, obide skriti tempelj Wat Pha Lat in se po dveh urah hoje v precejšen klanec zaključi na terasah templja Wat Phra That Doi Suthep. Ta leži na nadmorski višini okoli 1050 metrov in ponuja spektakularen panoramski pogled na mesto, ki naj bi bil še posebno lep ob sončnem zahodu ali v jutranji meglici. Najbolj znan del templja je mitološko stopnišče s 306 stopnicami, obdano z dolgima kačama (naga), ki simbolizirata zaščito in prehod v sveti prostor oziroma v osrednji del templja, kjer stoji zlata stupa – ena najsvetejših budističnih točk na severu Tajske.

Po ogledu celotnega kompleksa sva sestopila v dolino, se s skuterjem zapeljala v bližnjo kantino na praženo govedino in riž ter sprejela odločitev, da se zvečer udeleživa spektakla tajskega boksa.

Muay Thai oziroma tajski boks ni le borilna veščina, temveč del tajske kulture in tradicije, ki izhaja še iz časov kraljestva Ayutthaya. Dvoboji so precej surovi in potekajo tudi med zelo mladimi borci, starimi komaj 15 ali 16 let. Verjetno zato ne preseneča dejstvo, da mnogi borci začnejo trenirati že kot otroci, pogosto pri osmih ali devetih letih, saj je tajski boks za nekatere pot do finančne stabilnosti in svobode. Vsak dvoboj se začne s predstavitvijo borcev in tradicionalnim plesom, s katerim izrazijo spoštovanje učitelju, družini in tradiciji, nato pa sledi pet zaporednih rund, v katerih borca poskušata nabrati čim večje število točk glede na tehniko, agresivnost in število udarcev ali pa čim hitreje zaključiti dvoboj z nokavtom.

Rahlo pretresena nad surovostjo športa, ki ga tako ponosno podpira tajski narod, sva ob enajstih zvečer zapustila stadion Thapae, se s tuk tukom zapeljala do najinega gostišča in pripravila nahrbtnika za zgodnji jutranji odhod proti jugu države.