Tajska v devetnajstih dneh: od severa do juga (1)

Tajska je država, ki nama je odprla vrata v vzhodni svet. V svet novih okusov, budizma, prijaznih ljudi in v svet, za katerega sva z Nejcem zmotno mislila, da je še bolj kaotičen, neobvladljiv in tuj kot tisti na jugu Amerike, ki sva ga letos s težkim srcem zamenjala za novo celino. Pa sva bila prijetno presenečena – javni promet v Bangkoku teče kot po maslu, ljudje so spoštljivi, pošteni in neizmerno prijazni, ulična kulinarika je brez primere, nastanitve pa so – kljub smešno nizkim cenam – vedno brezhibno čiste.

Potovanje sva začela v Bangkoku, večdesetmilijonskem mestu, ki se s svojimi petdesetimi okrožji razteza vzdolž reke Chao Phraya. Vsako okrožje je zgodba zase, ki gradi kaotično celoto mesta, polno nasprotij med modernim (četrt Sukhumvit) in zgodovinskim (Rattanakosin), revnim in bogatim (Silom), mirnim (Bang Krachao) ter kaotičnim. Kaos je na primer največji zaveznik ulice Khao San, ki s svojo ponudbo nočnih lokalov, prepovedanih substanc ter takšnih in drugačnih užitkov pooseblja bedo in blišč modernega sveta.

Že prvi dan sva izkusila vroče in zatohlo azijsko podnebje, ko sva se v široki koloni po polžje premikala proti vhodu veličastne Velike palače​. Kompleks templjev, dvoran in kraljevih prostorov, ki so okrašeni z barvnimi mozaiki, ročno poslikanimi freskami, mitološkimi figurami in zlatom, je bil uradna rezidenca tajskih kraljev od leta 1782, danes pa v palači potekajo le še državne ceremonije in kraljevski obredi. Ob najhujši popoldanski vročini sva se usedla na prijetno ohlajen metro ter se zapeljala do enega izmed številnih mestnih parkov, kjer sva v senci srebala kavo z ledom in opazovala sprehajalce. Parki zares oživijo šele po sončnem zahodu, ko se ob sprehajalnih poteh prižgejo luči in so temperature idealne za lahek tek ali večerjo na prostem. Juhe, pražen riž, pad thai ali kari si domačini za dobra dva evra kupijo na stojnicah ob vhodu v park in jih vedno pojedo kar iz vrečk, v katere jim hrano zapakirajo prodajalke.

Ob sončnem zahodu pa sva se ponovno odpravila do reke, kjer sva v najlepših barvah ujela še tempelj Wat Phra Kaew, nato pa sva dan zaključila v kaotični kitajski četrti ob krožniku pad thaija in odličnih mesnih cmočkih.