Gledališka ekipa Stražišča je s komedijo Vaje zbora napolnila dvorano Šmartinskega doma in jo držala v smehu do zadnjega aplavza. / Foto: Matic Zorman

Gledališka ekipa Stražišča je s komedijo Vaje zbora napolnila dvorano Šmartinskega doma in jo držala v smehu do zadnjega aplavza. / Foto: Matic Zorman

Stražiški kulturni teden

V Stražišču se je v prvem decembrskem tednu znova odvrtel niz dogodkov, ki so z glasbo, gledališčem, folkloro in likovno umetnostjo napolnili Šmartinski dom ter potrdili moč dolgoletne lokalne tradicije.

Uvod veselega decembra je v Stražišču tudi letos minil tako, kot ga tam poznajo že več kot tri desetletja – z odprtimi vrati Šmartinskega doma, polno dvorano in občutkom, da se lokalno občinstvo zna srečati, poslušati, se smejati in zaploskati svojim ljudem. Stražiški kulturni teden, tokrat že 36., ostaja niz večerov, ki so še enkrat pokazali, zakaj je tradicija med Strašani tako domača. »Na to dolgo tradicijo negovanja kulture smo zelo ponosni,« je poudaril Jure Šprajc, predsednik Krajevne skupnosti Stražišče, ki mu je pomembno prav to: da so dogodki namenjeni ljudem, »vsem generacijam, ki pridejo skupaj, da se podružijo in poveselijo«.

Teden se je začel z odprtjem, na katerem je občinstvo pozdravil Mešani pevski zbor Stražišče pod vodstvom Tine Koprivec, ki v zbor prinaša svežo energijo in željo po novih, predvsem mladih glasovih. Učenci Osnovne šole Stražišče so stopili na oder s plesom in pesmimi, ki so čisto po otroško poskrbele za dobro voljo. Slavnostni gost Tomaž Gantar je v letu svojih dveh jubilejev – 30 let folklornega delovanja in 25 let umetniškega vodenja – sprejel zasluženi poklon domačega občinstva.

Odprli so tudi razstavo Stražišče riše, kjer so Maja Ahačič, Marko Lukan in Viktor Konjedic pokazali, da je lokalna likovna scena vse prej kot skromna. »Trudimo se ustvarjati program, ki združuje – tudi s smehom,« je povedala Maja Ahačič, sicer tudi avtorica priredbe in režiserka gledališke predstave, ki je navdušila polno dvorano. Gledališka uprizoritev Möderndorferjeve komedije Vaje zbora je namreč poskrbela za enega najbolj živahnih večerov; publika je iz dvorane odhajala z rdečimi lici od smeha, gledališki ansambel pa je napovedal nove ponovitve v začetku prihodnjega leta.

Četrtkov dobrodelni koncert učencev Glasbene šole Kranj je utrdil vtis, da mladih talentov v Stražišču ne manjka, petkov Miklavžev večer pa je – kot vsako leto – pripeljal in obdaril tiste najbolj neučakane: otroke, ki so z bleščečimi se očmi čakali obisk Miklavža.

Zaključek tedna je pripadel folklori: Folklorna skupina Sava Kranj, ki je aktivna že več kot tri četrt stoletja, pevke Dečve, tamburaši Bisernica ter gostujoči skupini iz Komna in Sežane so v folklornem večeru Sladak je dela sad pokazali, zakaj je ples še vedno eden najbolj sinhronih načinov skupnostnega dihanja. Jubilej dejavnosti Tomaža Gantarja je postal nit, ki je povezala izjemen program z dolgim folklornim izročilom kraja. Za svoje marljivo delo je prejel tudi posebno priznanje, ki mu ga je podelila Mija Aleš, predsednica Zveze kulturnih društev Kranj.

Organizacijski odbor pod vodstvom Tadeje Česen Šink je tudi letos napravil tisto, kar Stražišče od svojega kulturnega tedna pričakuje. »Gre za festival z globokimi koreninami. Program je raznolik, res je za vsakogar nekaj. Najlepše pa je to, da ljudje pridejo,« je dejala.

Stražiški kulturni teden je tako še enkrat dokazal, da kultura tukaj ni oddaljen koncept, ampak vsakodnevna praksa – in da ima kraj, ki se zna srečevati ob glasbi, gledališču, likovni umetnosti in folklori, pravzaprav vse, kar potrebuje.