Smiljan praznoval okroglo obletnico

V Športnem društvu Gorenjski glas ne štejejo le kilometri, temveč tudi zgodbe ljudi, ki jih prevozijo. Med njimi ima posebno mesto Smiljan, ki je letos dopolnil 70 let, a še vedno redno vrti pedale na naših torkovih rundah.

Njegova kolesarska pot se je začela že davnega leta 1962, ko je kot deček dobil svoje prvo kolo. »V začetku smo se vozili po soseski in skrbeli, da je bilo kolo čim lepše – z lučmi, trobljami …« se z nasmehom spominja. Kasneje je kolo postalo predvsem prevozno sredstvo, okoli njegovega abrahama pa je postal nad kolesarjenjem tako navdušen, da si je omislil treking kolo za daljša potovanja.

S prijateljem Bojanom sta se skoraj vsako leto podala na kolesarska potovanja po Sloveniji, Hrvaški in Srbiji. Še posebej so mu v spominu ostale nepozabne kolesarske dogodivščine: iz Kranja po jadranskih otokih do Splita, pot do Beograda in kolesarjenje po Istri.

»Pravo doživetje pa je bil vzpon z Reke v Delnice – vroči klanci, težka prtljaga in čudoviti razgledi. Nekaj kilometrov pred Kočevjem sva doživela še srečanje z medvedom, ki je prečkal cesto in nama dal dodatnih moči, da sva z vso hitrostjo, kolikor so dale noge, prispela do gostilne. Tam pa naju je pričakal še en medved – tokrat v kletki. Natakarica nama je povedala, da so pri njih medvedi obravnavani skoraj tako kot domače živali.«

V naše društvo se je na prigovarjanje prijatelja Bojana Čareta vključil leta 2012, sprva kot podporni član, od leta 2019 pa se je začel tudi redno udeleževati kolesarskih rund Glasovih kolesarjev. Danes pravi, da se torkovih srečanj vedno znova veseli: »Kolesarjenje mi poleg rekreacije pomeni druženje, gibanje v naravi in zadovoljstvo. Vsak klanec dokazuje, da se življenje ne ustavi, dokler sta zdravje in volja.«

Njegova kolesarska statistika je zgovorna. Iz začetnih 2500 km na sezono je napredoval na več kot 5100 km letno, kolikor jih je prevozil lansko leto. A še bolj kot številke ga motivira občutek po vožnji: »Ko po nekaj urah vrtenja pedalov pripeljem domov zadovoljen in rahlo ponosen, si rečem – če je to starost, naj kar traja.«

Pomembno mesto ima tudi druženje. »Ko se zbere dobra ekipa, kilometri kar sami bežijo, klanci pa niso več tako strmi,« pravi. Glede varnosti na kolesu ima nekaj preprostih nasvetov: »Vozi tako, da boš lahko jutri spet na kolesu. Čelada je med kolesarjenjem tvoja najboljša prijateljica. Spoštuj cestnoprometne predpise.«

Za konec pa Smiljan doda misel, ki lepo povzema duh našega društva: »Naj nas povezujejo kilometri, ne pa vati. Hitrost je super, ampak dobra družba je še boljša.«