Slovenski vulkan

Smrekovec je petnajst kilometrov dolg greben predalpskega sveta, ki se začne na Slemenu. Danes spada med najdragocenejša naravna območja v Sloveniji. Zavarovan je kot geološki in botanični rezervat Smrekovec – Komen, obenem pa del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Z vrha greben teče proti Raduhi. Sestavljajo ga vrhovi Krnesa, Komna, Veliki Travnik in se zaključi z Belo pečjo, ki na planini Vodole preide v Raduho. Smrekovec leži na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in Zgornje Mežiške doline.

Z avtoceste Ljubljana–Celje zavijemo na izvoz Šentrupert. Nadaljujemo v smeri Mozirja, kjer v krožišču zavijemo na prvem izvozu v smeri Bele Vode in Lepa Njiva. Trenutno je na cesti ob potoku Ljubija še zapora, zato se peljemo skozi Lepo Njivo in nadaljujemo v smeri Belih Vod. Ob potoku Štajerska Kramarica zavijemo čez most levo proti kmetiji Brložnik. Na levi strani ceste je manjše parkirišče, kjer parkiramo.

S parkirišča se usmerimo na kolovoz, ki nas pelje mimo kmetije ter nadaljuje desno po kolovozu ob ogromnem travniku. Hodimo mimo lovske opazovalnice, kapelice in korita za vodo. Prečimo travnik in hitro dosežemo makadamsko cesto, po kateri dosežemo smrekov gozd. Skozi gozd nadaljujemo po kolovozu, ki je precej širok. Večkrat prečimo makadamsko cesto, ki omogoča tudi lagoden kolesarski vzpon do Doma na Smrekovcu. Markirana pot z makadamske ceste večkrat zavije v gozd. Dosežemo smerokaz, kjer piše, da je do Doma na Smrekovcu, še en kilometer. Trenutno je ta del poti povsem leden, zato če se boste odpravili na omenjeno pot, ne pozabite na male derezice. Dosežemo Dom na Smrekovcu, a v njem se bomo ustavili ob vrnitvi.

Od doma v smeri markacij nadaljujemo proti Smrekovcu. Sledi precej strm vzpon skozi gozd, ki nas pripelje na razpotje. Leva pot gre proti Komnu, mi pa gremo desno proti vrhu Smrekovca. Pot se skozi vse redkejši gozd spet strmo vzpenja, okoli nas je v poletnem času samo borovničevje. Ko pridemo ven iz gozda, sledi še kratek vzpon po vršnem travniku, nato pa se pot položi in nas pripelje do kamnite piramide, z žigom in vpisno knjigo, ki jo vidimo vrh Smrekovca. Za opisan vzpon smo potrebovali dve uri. Na koncu vršnega grebena je tudi znameniti, fotogenični srček. Pogled skozenj se ustavi na Šoštanju.

Vrh ponudi lep razgled; proti vzhodu vidimo Bele Vode, Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, Paški Kozjak, Konjiško goro, Boč in gričevje proti Panonski nižini; proti jugovzhodu vidimo Goro Oljko ter Savinjsko dolino s Posavskim hribovjem z Mrzlico na desni, zadaj pa Bohor; na jugu so v bližini Golte, desno Menina planina, Lepenatka in Veliki Rogatec; proti zahodu se vleče hrbet Smrekovca z najvišjim vrhom Komen, zadaj vidimo Olševo, Raduho, Veliko planino, vrhove Savinjskih Alp; na severni strani se dvigajo Karavanke, lepo vidimo Obir, Peco, Uršljo goro, zadaj Svinsko planino v Avstriji; proti severovzhodu pa bližnje Pohorje.

Z vrha sestopimo do Doma na Smrekovcu, kjer nas pozdravi in postreže prijazni oskrbnik Tomo. Toplo priporočam, da poskusite smrekovški lonec, lokalna mineštra, ki še kako prija v mrzlih, zimskih dnevih.

Smrekovec je priljubljen tudi med turnimi smučarji. Če se ga bomo lotili takoj po sneženju, bo vzpon čudovita krpljarska dogodivščina. Kljub skromni nadmorski višini je Smrekovec gora, ki vsakemu posamezniku s svojimi naravnimi danostmi ponudi nekaj za njegovo dušo.

Nadmorska višina: 1577 m
Višinska razlika: 615 m
Trajanje: 3 ure in 30 minut
Zahtevnost: 2 / 5