Slikanje kot sled spomina

Kamnik – Letos mineva dvajset let od smrti kamniškega akademskega slikarja, kiparja, publicista in pesnika Dušana Lipovca, ki je veljal za enega najboljših slovenskih krajinarjev. Na srečanju z naslovom Slikanje kot sled spomina junija v Samostanu Mekinje se je v skupnem ustvarjanju, spoštljivem poklonu in izmenjavi misli zbralo okoli trideset likovnikov iz vse Slovenije. Na dvorišču, vrtovih in za zidovi samostana so postavili svoja slikarska platna in ustvarjali dela, ki so proti večeru svoje mesto dobila na posebni razstavi. Hkrati je zaživela še ena razstava del, ki so jih umetniki prinesli s seboj. Obe sta na ogled v prvem nadstropju mekinjskega samostana.

Lipovec kot vzor

Med likovniki, ki so ustvarjali na samostanskem dvorišču, je bil tudi ljubljanski umetnik Pavle Ščurk, ki je dejal, da z veseljem pride na tovrstne delavnice, saj sicer njegovo ustvarjanje le redko poteka zunaj ateljeja. Sam je Lipovca dobro poznal, kot tudi številni drugi udeleženci srečanja. Med njimi domačin Marjan Novak (za večino prijateljev Škatla), ki se ga takole spominja: »Lipovec mi je vedno dajal občutek človeka, ki obvlada vse. Bil je posebnež, ampak posebnež take sorte, da smo se nekateri Kamničani mogoče prav zaradi njega začeli ukvarjati s slikanjem.«

Srečanje v njegov spomin so organizirali Javni sklad za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Kamnik, Občina Kamnik, Javni zavod za kulturo Kamnik in Kulturno-umetniško društvo Tone Kranjc Kamnik. Njegova gonilna sila je bil kamniški slikar in likovni ustvarjalec Dušan Sterle, poleg njega še Tone Ftičar, Goran Završnik in Dušan Štrajhar, ki je poudaril pomen tovrstnih dogodkov in opozoril na pogled mlajše generacije: »Kamnik je slikarsko mesto, in če to danes opustimo – kdo bo peljal naprej? Saj imamo mlade umetnike in klobuk dol njihovemu ustvarjanju. Je pa dejstvo, da je pri njih vse precej bolj individualno in da se ne bodo tako organizacijsko angažirali, kot to počnemo mi.«