Skriti biser

Velebit je okoli 150 kilometrov dolga gorska pregrada, ki obalo Jadranska morja ščiti pred hladnimi tokovi iz notranjosti Like. No, to sicer ne pomeni, da ob morju nikoli ni hladno, pomeni pa, da na Velebitu ob neugodnih vremenskih pogojih doživimo pravo Himalajo. Večina Velebit pozna po Premužičevi stezi, po Paklenici, po Bojinem Kuku, morda po najvišjem Vaganskem vrhu ali po – za domačine najpomembnejšem – Svetem brdu. Obstaja pa še množica vrhov, bolj ali manj znanih, ki so za pohodnika izjemno privlačni. Ko stopiš na njihovo teme, te pošteno nagradijo: z zadovoljstvom, z razgledom, s svobodo, mirom … Ja, različne stvari iščemo v naravi, a vsem, ki gore obiskujemo, nam te dajo nekaj več. In tega tisti, ki gora ne obiskujejo, ne razumejo niti ne doživijo.

Izhodišče tokratnega vzpona je Veliko Rujno, plato na Južnem Velebitu. Leži na višini okoli 900 metrov. Iz Starigrada se zapeljemo v smeri proti Crikvenici in nasproti tržnice opazimo smerokaz za Veliko Rujno. Zavijemo desno in cesta se začne strmo vzpenjati. Sedem kilometrov ceste je asfaltirane, nato pa sledi še sedem kilometrov utrjenega makadama, ki nas pripelje na Veliko Rujno do cerkvice Velike Gospe od Rujna na višini 870 metrov. Od cerkve se vrnemo nekaj sto metrov nazaj po cesti, ko nas smerokaz usmeri levo v smeri najvišjega vrha Velebita, Vaganskega vrha. Začetek poti poteka še po ravnem, po kolovozni cesti. Hodimo po poti 607. Gremo mimo znane jame Golubinka, ki je, glede na videno, primerna le za organiziran speleološki izlet, saj se spušča v globino. Nadaljujemo mimo jame do borovega gozda, kjer se začnemo zmerno vzpenjati. Pot je povsem nezahtevna. Po približno pol ure vzpona pridemo do razpotja, kjer nas smerokaz usmeri desno, na pot 610, proti Goliću. V prečnem vzponu dosežemo greben omenjenega vrha. Del prečne poti poteka po pobočju, kjer je rovaril ogenj in je precej dreves pod ognjenimi zublji padlo. Do vrha Golića je pred nami strm del vzpona. Prečna in vršna pot sta izjemno razgledni, saj se nam odpre razgled na otok Pag, na Bojin kuk in na samem vršnem grebenu razgled v smeri Vaganskega vrha. Po razglednem in visokogorju podobnem grebenu sledimo do naslednjega vrha, Grabar, 1197 m n. m. Greben se praktično spušča. Slikoviti, markirani poti sledimo proti jugovzhodu. Sleherni korak nas navdušuje z izjemnim razgledom. Pot je skalnata, a nadvse prijetna za pohajkovanje. Ko dosežemo navidezen rob grebena, se markirana pot obrne desno navzdol in se ponekod precej strmo spusti. Na naši desni, pod grebenom Golića, se začne kazati Štulinov dolac. Dosežemo nov smerokaz, pri katerem zavijemo desno in se pod celotnim grebenom Golića, mimo Došenove njive in Borove kose, vrnemo nazaj na izhodišče, na Veliko Rujno.

Na Velikem Rujnu se sprehodimo še do cerkve Velike gospe od Rujna. Cerkev je leta 1930 v osmih dneh, skupaj z vaščani iz Starigrada, zgradil župnik don Ante Adžija na mestu nekdanje stare suhozidne cerkve. Ob cerkvi je tudi vodnjak z odlično pitno vodo. Pred zidno ograjo, ki obkroža cerkev, pa stoji kip device Marije.

Nadmorska višina: 1265 m
Višinska razlika: 405 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5