Severna Španija po najinem okusu (2)

V sočno jutro naju je prebudilo meketanje čredice koz pod najinim gostiščem. Skupaj z glasno budnico naju je iz postelje zvabila tudi misel na svežo kavo in zajtrk, ki sta naju čakala nadstropje nižje in ob katerih sva poleg čokoladnih rogljičkov dobila tudi goro priporočil prijazne lastnice. Na zemljevidu nama je obkrožila vasi Cabrales in Sotres, muzej asturijskega sira, razgled na Naranjo de Bulnes ter najin prvi cilj – sotesko reke Cares.

Božanska soteska

Pohodniška pot Ruta del Cares je ena izmed najbolj priljubljenih izletniških točk v gorovju Picos de Europa. Ta 12 kilometrov dolga, večinoma ravna, a na nekaterih delih precej izpostavljena pot poteka vzdolž ozke soteske reke Cares ter povezuje vasici Caín (v provinci León) in Poncebos (v Asturiji). Razgledi po poti so bili čudoviti, že skoraj kičasti: ozka stezica, ki se vije ob strmih navpičnih stenah, skalnati tuneli, boječe skupinice gorskih koz in potoček, ki žubori v skritem vodnem kanalu ob poti. Po prehojeni prvi polovici poti sva si na pašniku ob reki privoščila malico ter se pozno popoldan po isti poti vrnila na izhodišče v Poncebosu.

Sotres, najvišje ležeča vas v Asturiji

»Bova naročila cider?« me je vprašal Nejc, ko sva se v majhni gostilni usedla za star sod in opazovala plošče asturijskih sirov, ki so skupaj z jabolčnikom romale na sosednje mize. Sotres je namreč pomembno središče za pridelavo slovitega modrega sira cabrales, h kateremu se izvrstno prileže surov jabolčni cider, ki je v teh krajih dostopen že za tri ali štiri evre na steklenico. Okrepčana in navdušena nad novimi okusi sva se sprehodila še do razgledne ploščadi nad vasico, od koder so se nama odprli čudoviti razgledi na masiva Central in Oriental.

(Se nadaljuje)