Začetek poti, ki označuje zgolj »pot k spomeniku«. / Foto: Jelena Justin

Začetek poti, ki označuje zgolj »pot k spomeniku« / Foto: Jelena Justin

Severna podoba

Mačenski vrh/Matschacher Gupf (1691 m n. m.) – Nižji vrhovi na avstrijskem Koroškem ponudijo drugačen, severni pogled na verigo Karavank. Značilnost vzponov na te vrhove je tudi dejstvo, da zna dobršen del poti potekati po kakšnih dovoznih, gozdnih cestah ali kolovozih.

Naš tokratni opis nas bo vodil v Avstrijo, na Koroškem. Obiskali bomo Mačenski vrh, ki leži v Medvedovi dolini/Bärental nad Bistrico v Rožu oz. nad vasjo Mače. V Avstrijo se zapeljemo čez Ljubelj in cesti sledimo do krožišča, preden prečimo Dravo, ter nadaljujemo na drugem izvozu proti Bistrici v Rožu/Feistritz im Rosental. V omenjenem kraju zavijemo levo in nadaljujemo v smeri doline Rute/Bärental. Vozimo po ožji in asfaltirani cesti do križišča, kjer je oznaka »zur Gedenkstätte«. Parkiramo in s parkirišča nadaljujemo rahlo desno na cesto, kjer so ponovno oznake »zur Gedenkstätte«. Smo na poti številka 603. Sledi vzpon po cesti, ki hitro zavije desno. V naslednjem križišču nadaljujemo desno (levo se gre proti kmetiji Žnidar), nato pa se hitro povzpnemo do še enega križišča, kjer pa nadaljujemo levo. Če bi šli naravnost, bi prispeli do novejše cerkve sv. Mihaela v Rutah/St. Michael (Bärental), kjer je pokopan tudi nekdanji koroški deželni glavar Haider. Vzpenjamo se po makadamski cesti, s katere se nam odpre lep pogled na Mačenski vrh. Malce višje dosežemo križišče z lesenim znamenjem. Nadaljujemo naravnost proti bližnji kmetiji Plavc/Plautz. Razgled se ustavi na najvišjih vrhovih Karavank, malce nad domačijo pa pridemo do označenega razpotja. Lahko bomo naredili krog!

Nadaljujemo levo v smeri sedla Mrzla raven/Gipssattel, Mačenskega vrha in naselja Sveče, vrnili pa se bomo z desne strani. Smo na poti 669. Prečimo pašno ograjo. Vse do sedla Mrzla raven, kjer je razpotje, se vzpenjamo skozi gozd. S sedla nadaljujemo v smeri Mačenskega vrha. Gremo po kolovozni poti. Kolovoza je hitro konec in sledi strm vzpon skozi gozd. Vmes strmina popusti, nato pa pot postane še strmejša. Sledi izjemno strm del poti, ki je po dežju nevaren za zdrs. Odpre se pogled proti Karavankam. Ko dosežemo konec gozda, se pot združi s potjo, ki pripelje z vzhodne strani. Še nekaj korakov in na vrhu smo.

Z vrha se odpira širok panoramski razgled na okoliške gore in doline. Proti severovzhodu se razprostira pogled na koroško pokrajino, medtem ko se proti jugu vidi na sosednje vrhove Karavank: Golica, Krvavka, Ptičji vrh, Struška, Vajnež, Stol. Ob jasnem dnevu se vidijo tudi Zahodne Karavanke.

Z vrha stopimo nekaj korakov do stičišča naše in vzhodne poti ter zavijemo desno na vzhodno pot. Sestopamo po poti 668. Večinoma sestopamo skozi gozd, trikrat prečimo gozdno cesto, dvakrat pa po njej sestopamo celo daljši čas. Izrazita serpentina nas pripelje do razglednega pobočja, po katerem prečno sestopamo. Nekaj minut stran se nahaja stara cerkev sv. Mihaela. Leži na nadmorski višini 1142 metrov, od nje pa se odpre lep pogled na osrednje Karavanke.

Smo na točki, kjer smo prej zavili levo. Klobasa je zašiljena. Sedaj se pa po že znani poti z začetka ture vrnemo na izhodišče.


Nadmorska višina: 1691 m
Višinska razlika: 750 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 2 / 5