Sarcasm v polnem zamahu med koncertno predstavitvijo albuma Soulless Machine v medvoškem Klubu Jedro / Foto: Matic Zorman
Sarcasm v polnem zamahu med koncertno predstavitvijo albuma Soulless Machine v medvoškem Klubu Jedro / Foto: Matic Zorman
Sarcasm znova dvigujejo utrip
Veterani thrash metala Sarcasm so v medvoškem Klubu Jedro predstavili svoj novi album Soulless Machine – angažiran, rezek, brezkompromisen, s tihim opomnikom, da obstaja upanje.
Začetki zasedbe Sarcasm segajo v konec osemdesetih, ko so že s prvencem Crematory udarno zarezali v svet, ki je tedaj razpadal po šivih zgodovinskih prelomnic. Skozi desetletja, zaznamovana z ustvarjanjem glasbe, menjavami članov in neskončno koncertno kilometrino, se je skupina Sarcasm uveljavila kot domača žanrska institucija. Vseskozi so ohranili brezkompromisno zvestobo zvoku ter angažiranosti, pa tudi čvrsto hrbtenico, ki se ni upogibala pod težo pretirano komercialnih trendov.
Skupina uspešno nadaljuje svojo zgodbo. Nedavno so v svojem studiu v Besnici, ki jim predstavlja izjemen prostor kreativne svobode, posneli Soulless Machine, album, ki se napaja iz tradicionalnega thrasha, ki je od nekdaj združeval osnovne komponente žilavega realizma: hitrost, ritem, rif. Nobene romantike, zgolj diagnoza časa. Sarcasm ostaja zvest tej logiki, kar se je v medvoškem Jedru slišalo že po prvih taktih.
Album je kritičen do sodobne tehnologije in umetne inteligence, a se izogne staromodnim očitkom. V skladbah odmeva paranoja sveta, prepredenega z nadzornimi sistemi, vojnami, izkoriščanjem in tihimi mehanizmi moči, ki postopno preglasijo človekovo notranjo etiko. Sarcasm nikoli ni bila skupina, ki bi želela s cenenim moraliziranjem reševati svet, je pa zasedba, ki zna angažirano povedati, da svet potrebuje »reset«.
Koncert v Jedru je to energijo odlično prenesel med občinstvo: prisotno je bilo zvesto jedro publike, ki Sarcasm spremlja od časov, ko je thrash metal pomenil upor proti komercialni magmi, ki poslušalce duši še dandanes. Skupina, ki jo sestavljajo pevca in kitarista Aleš Blaznik ter Klemen Renko, basist Vito Stričevič ter bobnar Matevž Blaznik, deluje usklajeno in natančno, kot da se je v desetletjih obrabilo vse nepomembno in ostalo samo tisto, kar thrash definira: ritem, ostrina, sporočilo. Album sklenejo s pozitivno noto, ki je v žanru skoraj subverzivna: zadnja skladba There's Still Hope je namreč balada – kot bi Sarcasm po vsem hrupu rekel: »Stroji so brez duše. Ljudje jo (za zdaj) še imamo.«
Pred zasedbo so novi koncerti. V Škofji Loki jih bo gostila zasedba Moshead, ki je tokrat v Jedru uvodoma, skupaj s skupino DTN, dvigovala temperaturo. Povpraševanje prihaja tudi iz tujine, kjer si je skupina skozi leta ustvarila močno bazo.
V času, ko se svet vrti po logiki operacijskih sistemov, Sarcasm ponudi alternativo: zvok, ki misli, ter glasbo, ki opozarja, da je upanje še vedno tisti neizbrisni signal, ki ga ne more izničiti noben stroj.