S kolesi okrog Blatnega jezera, 1. del

Kolesarjenje smo začeli v manjši vasi v bližini letovišča Hévíz. Naša kolesarska ekipa je že uigrana, saj je večina z nami že potovala. Tudi Domen, ki nas je tokrat spremljal, se je izkazal kot uslužen in iznajdljiv spremljevalec, ki se je hitro vključil v našo družbo. Po skupnem ogledu trase smo sedli na kolesa in se podali mimo letovišča Hévíz, ki slovi po največjem naravnem termalnem jezeru na svetu, kjer se lahko obiskovalci kopajo vse leto. Zaradi zdravilne vode in blata je Hévíz priljubljena destinacija za sprostitev in zdravljenje revmatičnih ter kožnih obolenj.

V mestu Blatenski Kostel, največjem mestu ob Blatnem jezeru, smo si ogledali baročni dvorec, katerega lastniki so bili člani hrvaške plemiške družine Feštetić. Zanimiva so glavna vhodna vrtna vrata v grajski kompleks, skozi katera se lahko sprehodimo do velikega parka, ki meri 42 hektarjev in je danes naravni rezervat. Notranji del parka ob dvorcu je urejen v slogu francoskega in angleškega vrta. Iz dvorca smo se nato sprehodili po znameniti ulici Kossuth, se ustavili na glavnem trgu mesta, obiskali frančiškanski samostan s cerkvijo ter si privoščili kavo in sladoled v senci stoletnih dreves.

Noč smo preživeli v manjši, pravkar obnovljeni vili v turističnem naselju Balatonboglár. Lastnik nam je organiziral večerjo s tipičnimi madžarskimi jedmi, pokusili pa smo tudi tokaj – značilno sladko vino iz teh krajev. Največja značilnost madžarske kuhinje je sicer paprika. Dodajajo jo znanim specialitetam, kot so golaž, kokošji paprikaš, ribje juhe in mesne palačinke. Na plažah, preverjeno, najbolj prija okusno madžarsko pivo Soproni. Za boljši spanec smo pokusili tudi žgano pijačo z imenom pálinka – močno žganje, zvarjeno izključno iz mešanice hrušk, breskev in sliv. Ta večer nismo bili posebej pevsko razpoloženi, saj smo se večinoma zavedali, da nas naslednji dan čaka sto kilometrov dolga etapa do polotoka Tihany.

Zjutraj smo si najprej ogledali trajekt, ki povezuje obe obali jezera. Prevoz s trajektom bi nam kolesarjenje precej skrajšal. Ideja je bila vabljiva, a nihče se zanjo ni odločil. Na enem izmed postankov smo se družili s skupino dijakov, ki so imeli ta dan športni dan. Na glavnem trgu v mesta Siófok smo si ogledali secesijski stolp, ki je bil zgrajen kot vodovodni stolp za oskrbo z vodo, danes pa je preurejen v razgledni stolp s kavarno. Poleg njega stoji moderen spomenik grofu Istvanu Széchenyiju, ki velja za enega največjih državnikov v zgodovini Madžarske in ga mnogi poznajo kot »največjega Madžara«. Na Blatnem jezeru je prvi uvedel prevoz s parno ladjo, zato je na spomeniku upodobljen kot kapitan na ladji. (Se nadaljuje)