S kolesi okoli Blatnega jezera, 2. del

Pot smo nadaljevali ob številnih turističnih naseljih in opazil sem, da je v zadnjih petih letih, odkar sem bil zadnjič tu, zraslo veliko novih modernih stavb, namenjenih predvsem turizmu. Občudovali smo tudi velikost tega jezera. Blatno jezero, po madžarsko Balaton, namreč velja za največje sladkovodno jezero v Srednji Evropi. S svojo dolžino 77 kilometrov in širino do 14 kilometrov pokriva približno 600 kvadratnih kilometrov površine. Zaradi velikosti in priljubljenosti med domačini ga pogosto imenujejo kar madžarsko morje, kar je pravzaprav res, saj Madžarska nima pravega morja. Jezero je izjemno plitvo, saj povprečna globina komaj preseže tri metre. Prav zato se poleti hitro segreje – temperatura vode pogosto doseže prijetnih 26 do 28 stopinj Celzija. Zaradi tople in mirne vode je jezero idealna destinacija za družine z otroki in pa tudi za vse, ki si želijo sprostitve v naravi, a brez morskih valov.

Po okusni večerji v mestu Balatonfüred smo odšli na turistično morda najbolj oblegan polotok Tihany. Nastanjeni smo bili na lepo obnovljeni kmetiji, katere streha je bila krita s slamo. Sobe so bile pravo razkošje. Najpogumnejši so si pred spanjem privoščili še kopanje v bližnjem bazenu. Pogovarjali smo se, da je stokilometrska pot minila res hitro in brez težav.

Naslednji dan smo si ogledali polotok Tihany. Prve naselbine na polotoku so nastale v srednjem veku, ko je kralj Andrej leta 1055 tam uredil pokopališče za kraljevo družino in dal zgraditi benediktinski samostan. Od 12. stoletja dalje je cerkev pomembno vplivala na sprejemanje cerkvenih in civilnih odločitev. V času turških vpadov so samostan spremenili v utrdbo in Turki so ga uničili. V 18. stoletju so ga obnovili v baročnem slogu in takrat je postal simbol polotoka Tihany. Z obzidja smo uživali v lepem razgledu na jezero in se preizkusili v znamenitem »eho efektu« – poskus klica proti cerkvi naj bi sprožil odmev, včasih tudi večkratni. Tokrat smo slišali odmev dvakrat. Sprehodili smo se med trgovinicami s spominki in si ogledali znamenito kalvarijo. Ta dan smo se s kolesi podali tudi stran od turističnega vrveža in si ogledali manj poseljene okoliške vasi. Kot je na naših izletih že tradicija, pa smo zavili tudi na manj obljudeno gozdno pot, na kateri smo morali včasih zapeljati tudi v lužo.

Obiskali smo vas Vászoly, kjer smo našli vodnjak z izvirsko vodo, ki naj bi bila zdravilna in se imenuje po svetem Jakobu. Namakanje v vodi naj bi pomagalo pri odstranjevanju bradavic in zdravljenju »ženskih« bolezni. Svetega Jakoba, ki je tudi zavetnik vasi, naj bi tukajšnji prebivalci častili že v antičnih časih. Tudi kralj Andrej je blagoslovil to zdravilno mesto in izvirsko vodo. Po malici smo si v hladni vodi namočili že rahlo utrujene noge, se ohladili in se dodobra spočili. Zadnji dan kolesarjenja smo se vrnili do mesta Blatenski Kostel, kjer smo sklenili pot okrog Blatnega jezera. (Konec)