Ribištvo

Obiskali smo ribiško družino, kot to storimo vsako leto. Na enem od naših pohodov smo ob reki Savi srečali dva ribiča, ki sta lovila sulca – kralja naših rek. Ribič nam razloži problematiko vzreje rib in težav z vodotoki. Vsaka ribiška družina je skrbnik enega dela reke, ob kateri se nahaja. Velik problem v rekah so gradbeni posegi. Rečna korita so vedno bolj pozidana. Tako voda hitreje odteče, poleti je vodostaj nizek, voda se hitreje segreje in pogosto je pretopla za ribe, kar je zanje lahko tudi usodno. Rečni bregovi imajo vedno manj dreves, ki s koreninami utrjujejo bregove in vodi dajejo senco. Vedno več je posekanega, namesto korenin, ki utrjujejo rečni breg, so v koritih betonske škarpe. Reke morajo imeti prod, veliko proda. Tja ribe odlagajo ikre in samo tako se lahko naravno razmnožujejo. Ribe se v naravnih vodotokih obnašajo čisto drugače kot v betoniranih bazenih. Tako nam je najprej pokazal plemensko jato rib v naravnem potoku. Tukaj se vse začne. Iz plemenske jate dobijo kakovostne ikre, te oplodijo in potem se začne postopek vzrejanja novih rib. Iz belih kroglic nastajajo majhne črne paličice, ki dobijo repke, in te rastejo, dokler jih ne prestavljajo iz enega bazena v drugega. Ribogojnice so obdane okrog in okrog z močnimi ograjami, saj je velik sovražnik rib vidra. Lepo je, da so naše vode toliko čiste, da se je vidra vrnila, ribičem pa povzroči veliko težav. Zato ograje. Po vrhu so ribiški bazeni prekriti z mrežami – težava so ptice, ki jedo ribe. Moj letošnji kamenček v znanju ribištva je bil naslednji. V času Marije Terezije je bil lovec, ki je ujel vidro za to nagrajen. Ribe so bile vedno hrana za reveže in lakota ob slabih letinah je bila še problem v tistih časih. Tako so zaščitili ljudi in lovcu za ujeto vidro dali nagrado. Enako je bilo z volkom. Ovce so bile hrana ljudem, in kdor je ubil volka, je bil za to nagrajen. Zaščitili so vzrejo hrane za ljudi. Ta hip je pri nas hrane dovolj, da ne rečem preveč. Veliko je vržemo stran. Dobimo jo lahko s celega sveta. Danes je ogrožena narava. Delovanje države, zakonov in družbe je usmerjeno v zaščito narave. Tako ščitimo volka in druge zveri, pa tudi vidro in ptice, ki so indikator čistih voda in zdravega okolja. Časi se spreminjajo in človek lahko s svojim delovanjem ščiti enkrat prehrano ljudi, drugič zavaruje naravo. Globoko spoštujem vse ribiče, ki skrbijo za naše vodotoke, vzgajajo mladice in dajejo rekam življenje. Ribe v rekah so najpogosteje namenjene športnemu ribolovu, lahko bi rekli turizmu, rekreaciji, hobiju. Po tem, ko ribič ribo ujame, jo najpogosteje tudi izpusti. Za prehrano ribe vzrejajo v ribogojnicah, kjer pogoje za vzrejo rib še bolj prilagodijo in zavarujejo pred zunanjimi sovražniki. Ribe so sijaj naših rek. Brez delovanja ribiških družin bi jih bilo mnogo, mnogo manj.