Atraktivna je Srednječavenska pot. Mestoma spominja na visokogorje. / Foto: Jelena Justin

Atraktivna je Srednječavenska pot. Ponekod spominja na visokogorje. / Foto: Jelena Justin

Razgledni pohod

Kucelj (1237 m n. m.) – Tokrat nas bo pot vodila na greben Čavna nad Vipavsko dolino. Čaven tvori južno mejo Trnovskega gozda, planote v severnem delu Dinarskega gorovja. Obiskali bomo njegov najbolj razgleden vrh, Kucelj. Srednječavenska ali Bošnarska pot.

Greben Čavna se dviga nad Vipavsko dolino in predstavlja južno mejo Trnovskega gozda. Po njem je prepredenih mnogo markiranih planinskih poti, zato turo lahko poljubno skrajšamo ali podaljšamo. Greben ponekod spominja na visokogorje, saj na poti srečamo golo skalovje, kot bi hodili nekje nad 2000 metri; so deli poti, ki potekajo skozi goste gozdove, vmesni travniki pa nas prijetno presenetijo z zanimivo floro, sploh v spomladanskih mesecih.

V tokratnem opisu vas bom popeljala na Kucelj po Srednječavenski poti. Tura ni ravno kratka, je pa zato toliko bolj lagodna, razgibana in raznolika. Če se iz Gorenjske peljemo proti Predmeji, je najbolje, da avtocesto zapustimo na izvozu Logatec in se skozi slikovito pokrajino peljemo do Cola, kjer ostro zavijemo desno, in takoj spet levo proti Predmeji. Na Predmeji zavijemo levo navzdol proti Ajdovščini. Prevozimo tunele, ko zagledamo na desni strani mizo in klop ter smerokaz Srednječavenska pot. Parkirišče ni veliko, a verjamem, da se vedno najde mesto. Na začetku nas pot vodi po mehkem, skozi borov gozdiček, pot pa je postlana s številnimi iglicami. Rahli vzponi in spusti, v povprečju pa lahko rečemo, da se pot ves čas giblje po enaki izohipsi. Ko se gozdnati del konča, pot občasno preči kakšno divje melišče, ko imaš občutek, kot da hodiš po visokogorju. Razgledna panoramska pot nas pripelje tudi do ožjih in malce izpostavljenih odsekov, kjer je za varnost neizkušenih nameščena celo jeklenica, predvsem kot ograjica za boljši občutek. Pot na začetnem delu ponuja kar nekaj možnosti za strm vzpon do Koče Antona Bavčerja, a ta nas tokrat ne zanima. Sledimo Srednječavenski poti. Za delom, ki je bolj skalnat in kjer so nameščene jeklenice, kmalu dosežemo odcep, ki vodi proti Mali gori. Tudi ta odcep nas ne zanima! Gremo naprej. Udobni in lagodni, nič naporni poti sledimo do Bivaka Črna peč, kjer je lovska koča Lovske družine Čaven. Do sem je ravno toliko poti, da bo prijal krajši postanek. Srednječavenski poti sledimo še nekaj časa, ko dosežemo razpotje, ki nas zanima. Zavijemo desno proti Kuclju. Z leve se nam pridruži pot iz Vrtovina, ki vodi mimo Školja sv. Pavla. Udobnost poti se tukaj razblini. Pred nami je strm vzpon do Kuclja, a vsaka prelita kaplja znoja je poplačana, ko stopimo na vrh. Z vrha, kjer sta križ in vpisna knjižica, se odpre čudovit razgled na celotno Vipavsko dolino, na Nanos, na kraške vasice na drugi strani doline, v daljavi se vidi Tržaški zaliv, pogled proti severu in severozahodu pa pokaže Kaninsko pogorje in veličino Trnovskega gozda. S Kuclja začnemo sestopati v smeri Koče Antona Bavčerja, nato pa bodimo pozorni na lesen smerokaz, ki označuje Kočo na Mali gori. Do nje sestopimo po kolovozu. Pred nami je krajši vzpon do poti, ki poteka po robu Čavna. Na njej opazimo markirano pot, ki vodi v Stomaž, a mi po tej poti nadaljujemo mimo »​Instagram kamnite točke« na Čavnu, ki obljublja fantastične fotografije. Malce naprej dosežemo smerokaz, ki nas usmeri desno, strmo navzdol do Srednječavenske poti. Na njej zavijemo levo in se vrnemo na izhodišče.

Srednječavensko pot so nekdaj domačini iz doline imenovali tudi Bošnarska pot, uporabljali pa so jo lovci, logarji in lastniki parcel. Samo ime naj bi izviralo še iz časa Avstro-Ogrske, ko naj bi bili bošnarji neke vrste čuvaji gozda (logarji).


Nadmorska višina: 1237 m
Višinska razlika: 620 m
Dolžina: 14 km
Trajanje: 5–6 ur
Zahtevnost: 3 / 5