Pust in post

Bil je še en pustni torek, šaljiv in igriv, kot se spodobi. V mestu je bilo veliko maškar. Neka vrtčevska skupina je predstavljala cvetlice. Spredaj velika roža in zadaj tudi, vmes pa tulipani in narcise, drevesa in grmički, videti je bila kot cel travnik ali cvetlična gredica. Občudujem vzgojiteljice v vrtcih, ki se vsako leto tako predano s celotno skupino vključijo v pustno vzdušje. Za majhne otroke je to res praznik. Če pomislim nazaj, mi pripravljanje mask za otroke ni bilo ljubo dejanje. V veliki vreči smo imeli kostume, ki so jih menjali, jim kaj dodali ali odvzeli. Imeli smo čarovnice, klovne, princeske, različne superjunake za fante … Precej kostumov smo dobili in bila sem zelo vesela, ko sem lahko celo vrečo predala naprej. Prav spomnim se, kako mi je odleglo, ko so otroci zrasli in sem si dejala: sedaj se pa sami maskirajte in šemite. To ni več moja naloga. Najljubša stvar celotnega pusta so krofi. Izumila sem svoj model cvrtja krofov. Moji krofi so miniaturni, kot mini porcijske sladice. Nastali so, ko smo jih pripravljali z otroki. Jaz sem izrezovala velike krofe, otroci pa majhne. Na koncu smo vse ocvrli in majhni krofi so bili prikupnejši kot veliki. Gospodinje mi rečejo, naj jim dam recept. Ta ni nobena skrivnost, uporabite recept, ki ga imate. Skrivnost je postopek, kako priti do tega. Vzhajano testo zvrnem na leseno desko. Potlačim ga zgolj z rokami in valjam le s težo valjarja. S kozarčkom za žganje, »štamprlom«, izrezujem krofe. Vzhajati jih dam nad parno kopel. Največja skrivnost je količina maščobe. V posodi naj bo za dva prsta maščobe ali še manj. Krofe ocvremo tako, da je zgornja plast prva v olju. Na prvi strani cvrtja krofov je posoda pokrita s pokrovko, ko jih obrnemo, jih nič več ne pokrivamo. Delala sem jih dvakrat, na pustni petek in soboto. V obeh dneh smo imeli v šoli informativne dneve. Trenutno pri teh aktivnostih sodelujem s študenti. Ena od študentk, ki je bila aktivna skupaj z nami, me je vprašala, kako delam te krofke. Vse sem ji razložila. Potem je dejala, da bi jim ona dodala še marmelado. In sva nadaljevali, da bi jih lahko polnili z marmelado, vaniljevo in čokoladno kremo, in razmišljali, kako udarna bi bila ponudba. Potem sva se zasmejali in rekla sem ji, da bi bila to lahko njena poslovna priložnost. Zagotovo bi bila uspešna. Letos so počitnice in mi je žal, da ne srečam mladih, ki so aktivni v lokalnih pustnih običajih. Tisti iz Gorij vlečejo ploh, v Cerknem pripravljajo laufarijo. Vse predstavijo. Zelo smo ponosni, da so mladi del tradicije, ki bo po njih šla naprej. S ponosom in veseljem. Sedaj pa je post. Še dobro, da se vse skupaj malo umiri in predvsem poglobi. Če smo s pustom delali navzven, za druge, se v postu obrnimo k sebi, navznoter.