V mestu je kar nekaj ulic zapolnjenih s stojnicami in trgovinami z ulično hrano. / Foto: Nik Bertoncelj
V mestu je kar nekaj ulic zapolnjenih s stojnicami in trgovinami z ulično hrano. / Foto: Nik Bertoncelj
V mestu je kar nekaj ulic zapolnjenih s stojnicami in trgovinami z ulično hrano. / Foto: Nik Bertoncelj
Frizerski »salon« na kamnitih ulicah antičnega mesta je bil za turiste velika atrakcija. / Foto: Nik Bertoncelj
Prehod za pešce in motoriste čez eno izmed širših cest v mestu / Foto: Nik Bertoncelj
Otroške razigranosti v mestu ni manjkalo. / Foto: Nik Bertoncelj
Tudi če zelo paziš, se hitro zgodi kakšno bližnje srečanje z motoristi »ena na ena«. / Foto: Nik Bertoncelj
Tipičen primer kosila ali večerje, za katere so poskrbeli, da so bili vedno pestri in drugačni. / Foto: Nik Bertoncelj
Koncert simfoničnega orkestra s spremljavo tradicionalnega kitajskega glasbila / Foto: Nik Bertoncelj
Že prve ure po Weifangu so hitro pokazale, da se predstava o Kitajski, ki jo ustvarjajo televizija in družbena omrežja, precej razlikuje od resničnosti. Mesto je urejeno in presenetljivo mirno. Široke večpasovne ceste in visoki stanovanjski kompleksi ustvarjajo občutek, da si v mestu, ki nikoli ne spi, a hkrati je v vsem možno čutiti neko umirjenost. Kljub velikosti mesta in okoli 9,4 milijona prebivalcem pa življenje tam ne deluje kaotično.
Posebnost, ki jo obiskovalec hitro opazi, je promet. Presenetljivo je na cesti delež električnih vozil primerljiv z deležem vozil z motorjem na notranje zgorevanje. Med njimi pa neprestano vijugajo skuterji, ki so postali nepogrešljiv del vsakdanjega življenja v povprečnem kitajskem mestu. Prometni tokovi so neprekinjeni in živahni, zato se jim morajo prilagoditi tudi pešci po ulicah. Široki pločniki, številni nadhodi in urejeni javni prostori vabijo k raziskovanju. Na vsakem koraku se najdejo majhne trgovine ali ulične stojnice. Življenje se večinoma odvija zunaj stanovanj, zato ulice ves čas delujejo živahno.
Prehod za pešce in motoriste čez eno izmed širših cest v mestu / Foto: Nik Bertoncelj
Kot fotografa me je pritegnil prav ta vrvež. Namesto iskanja znamenitosti sem vedno znova opazoval drobne prizore, ki jih tudi doma pogosto spregledamo – prodajalci, ki pripravljajo sveže dobrote, skupino šolskih otrok, ki se odpravlja na neko novo dogodivščino, ali pa kakšne nevsakdanje prizore, kot je frizerski »salon« sredi ulice antičnega mesta. Prav takšni trenutki pogosto povedo največ o kraju, ki ga obiščeš.
Presenetila me je tudi odprtost domačinov. Čeprav angleščina zunaj turističnih točk in hotelov ni zelo razširjena, to ni predstavljalo večje ovire, saj so bile z nami študentke angleščine, ki so nam pomagale s komunikacijo, da je bila izkušnja še toliko bolj doživeta. Marsikdo je z zanimanjem opazoval tujega obiskovalca, nekateri pa so želeli narediti celo skupno fotografijo. Takšni drobni stiki hitro porušijo občutek oddaljenosti in pokažejo, da so radovednost, prijaznost in gostoljubnost univerzalni jezik, ne glede na to, na katerem koncu sveta se znajdeš.
Koncert simfoničnega orkestra s spremljavo tradicionalnega kitajskega glasbila / Foto: Nik Bertoncelj
Prvi organizirani dogodek nas je pričakal že na večer prihoda. V koncertni dvorani Weifang Concert Hall smo se udeležili simfoničnega koncerta Harmony of Mountains and Seas, ki je potekal v okviru 43. mednarodnega festivala zmajev v Weifangu. S slovesnim glasbenim večerom se je naše fotografsko popotovanje po Kitajski tudi uradno začelo.
Uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najboljšo možno izkušnjo. Omogočajo nam tudi analizo vedenja uporabnikov, da bi spletno stran nenehno izboljševali za vas.