Prav vsak dan k Sv. Primožu

Stahovica – Megla, ki se je minulo soboto podila nad Kamnikom, ni prav nič pokvarila veselega razpoloženja, ki vsako leto vlada med najbolj vztrajnimi pohodniki k Sv. Primožu. Tamkajšnji oskrbnik Peter Uršič je s prijatelji in podporniki znova pripravil podelitev medalj in priznanj vsem tistim, ki so vrh osvojili vsaj stokrat (in še nekaterim drugim posameznikom ter družinam).

Že šestič najboljša

Največ vzponov je dosegla Polona Hribar iz Križa pri Komendi, ki je bila na vrhu prav vsak dan. Prejela je že šesti pokal za najboljšo pohodnico. »Pridem zaradi zdravja ter da si malo zbistrim glavo in da imam nekaj od dneva. Včasih grem zjutraj, drugič popoldne, vedno pa sama. Nikoli ne gledam na uro, hodim v svojem umirjenem tempu, odvisno od počutja,« nam je povedala. Ne predstavlja si življenja brez hoje, kljub temu pa prizna, da ni preprosto slediti cilju čisto vsak dan. Tudi letošnje leto pridno hodi k Sv. Primožu, a nima tako visokih ciljev, tudi s kakšnim vzponom manj kot lani bo povsem zadovoljna.

Da v pokoju ni dolgčas

Prvič pa se je izziva lotil zmagovalec med moškimi, Gregor Jeglič iz Godiča, ki se je na vrh povzpel 350-krat. »Upokojil sem se in sem si rekel, da nekaj moram početi, da ne bom samo doma televizije gledal. Tako sem se navadil hoditi k Sv. Primožu, da mi je kar nekaj manjkalo, če kdaj nisem šel,« nam je povedal Jeglič, ki tudi sicer veliko hodi po hribih. Ob sobotah je bil nemalokrat na vrhu ob enih ponoči, nekaj ur kasneje pa s prijatelji že na poti na Brano, Veliki Klek ali kam drugam. Včasih pa je k Sv. Primožu skočil pozno zvečer, po kakšni turi. »Kar malo prehudo je bilo vsako soboto biti v gorah in še na Primožu, zato letos ne bom nabral toliko vzponov. Bom pa zagotovo hodil med tednom, ko imam čas,« pravi Jeglič.

Sedem let in 52 vzponov

Posebna priznanja so podelili najstarejšim in najmlajšim pohodnikom. Najstarejši je bil 88-letni Rudi Vidic iz Podgorja, nabral je 101 vzpon. Najstarejša med pohodnicami je bila 82-letna Anica Leban iz Stahovice, ki je nanizala kar 211 vzponov. Najmlajša med tistimi, ki so presegli magično mejo stotih vzponov, je bila 10-letna Anna Vinan, posebno priznanje pa si je zaslužil sedemletni Tim Žlabornik, ki je vrh osvojil 52-krat. Zgovoren mladenič nam je povedal, da ga spodbuja oče in da tudi sam rad hodi. »Všeč mi je in svežega zraka se nadiham. In tudi vedno hitrejši sem. Letos pa je moj cilj sto vzponov.«

Pripeljeta se iz Naklega

Med pohodniki je največ domačinov, nekateri pa se pripeljejo precej od daleč. Od najdlje tako redno prihajata k Sv. Primožu Mihela in Miran Križaj iz Naklega. Mihela je lani naštela okroglih sto pohodov, Miran tri več. Zakaj izmed vseh hribov, mimo katerih se peljeta do Kamnika, prav ta? »Jaz sem bila včasih doma v Podgorju, tukaj imam pokopane starše. In najin sin živi v Savinjski dolini, tako da naju pot velikokrat pripelje v Kamnik,« nam je povedala Mihela, Miran pa je dodal: »In takega oskrbnika, kot je Peter, ne najdeš daleč naokoli, on ima to v srcu. Tukaj se res srečujemo ljudje dobre volje, vedno malo poklepetamo. Pa ne mislite, da hodiva samo sem, zavijeva tudi kam drugam.«

Da je Peter Uršič res duša Sv. Primoža, so potrdili številni drugi pohodniki. In tudi on sam ima z rednimi obiskovalci poseben odnos. Takole nam je povedal: »Vedno me pridejo pozdravit, ko pridejo na vrh. Včasih si vzamejo čas, spijejo čaj, drugič pa si samo pomahamo, preden jo mahnejo nazaj v dolino. Mi smo ena velika družina, samo vsak se drugače piše.«