Vodni vir Završnica
V pitni vodi so bile fekalije
Nedavno so na Brdu pri Kranju slavnostno razglasili tiste, ki jih je Michelin opazil, izbral ter nagradil z zvezdicami in jih lahko najdete v gastronomskem Michelinovem vodniku za Slovenijo za leto 2025.
Ko sem predse dobila seznam prejemnikov Michelinovih zvezdic, sem ga preletela in tisti trenutek mi ni prišlo na misel, da med njimi ni Restavracije Strelec, ki domuje v stolpu Ljubljanskega gradu – s kuharskim mojstrom Igorjem Jagodicem. Gorenjski Heston Blumenthal, ki se je že pred časom s pariško natančnostjo začel igrati s pozabljenimi kosi mesa in ki s svojimi okusi tako navdušuje kot preseneča, je letos ostal brez rdeče zvezdice in s tem je tudi Ljubljana ostala brez restavracije z Michelinovo zvezdico.
Ko jo je prejel prvič, je bilo veselje njegovih kuharskih kolegov izjemno, a tudi letos je ob prihodu na oder – v Michelinovem vodniku ostaja – doživel stoječe ovacije, dolg aplavz, kar veliko pove o tem, kje kot kuharski mojster kotira na domači kulinarični lestvici, kako nanj (tudi kot osebo) gledajo njegovi kuharski kolegi.
Ali pa zgodba z Janezom Bratovžem. Nekaj časa si je Michelinovo zvezdico glasno, potem po tihem in nato spet bolj glasno želel za svojo Restavracijo JB, a je do danes v zvezdični kategoriji ostal spregledan. A glej ga, zlomka: preteklo leto je v Hotelu Plesnik v sodelovanju s Tomom Čoparjem uspešno zasnoval novo kulinarično zgodbo in tokrat je kuharski dvojec na brdskem odru prejel Michelinovo zeleno oziroma trajnostno zvezdico.
Med letošnjimi »zvezdičarji« je sicer nekaj takih, ki so prejeli tako zeleno kot rdečo zvezdico, a recimo Uroš Gorjanc iz Gostilne Krištof, ki je zeleno ohranila tudi letos, nikoli ni skrival, da mu zelena zvezdica pomeni več kot rdeča.
Michelinove zvezdice veljajo za eno najprestižnejših priznanj v kulinariki. Prejeti eno, dve ali celo tri zvezdice pomeni globalno priznanje kuharskega znanja, predanosti in perfekcionizma. Za mnoge kuharske mojstre je pridobitev zvezdice vrhunec kariere, življenjski cilj, potrditev, da sodijo v svetovni vrh. A pot do tja je velikokrat tlakovana z napori, stresom, vsakodnevnim nihanjem med časom in kakovostjo. Sistem je zahteven že pri eni zvezdici, trojno neizprosen pri treh.
In potem se zgodi, da restavracija zvezdico izgubi. Kuharski mojstri se s tem spopadejo vsak na svoj način. Pri enih trpi ego, drugi pomislijo na poslovno izgubo, tretji pa ob vsem pompu izgube, vprašanjih zakaj in komentarjih »saj bo« čutijo olajšanje in na vse skupaj pogledajo kot na novo priložnost.