Poletni utrip gozda in glasbe

Na zeleni travnati jasi, kjer se dan začne s ptičjim koncertom in konča s tehno serenado pod zvezdami, se obiskovalec znajde v svetu, kjer čas teče drugače. Pet minut stran od jezera – ki se ga zaradi skrbi za naravo ne dotaknemo – se festival razlije kot poletni slap: glasba kot ritem srca, delavnice kot dihanje skupnosti, ekološka zavest kot tiha, a močna podlaga.

Festival že osmo leto poteka pod organizacijsko taktirko Umetniškega društva Šenčurativa. Neprekosljiva brata Filip in Bor Košnik sta z marljivo ekipo znova poskrbela, da so na festivalu uživali obiskovalci iz več kot 70 držav. Med drevesi so tako znova nastopili svetovno znani DJ-ji, a tudi lokalni glasbeni raziskovalci, ki znajo med vinile in USB-ključe vmešati vonj po smoli in šelestenje iglic. Drops je v glasbenem smislu hkrati natančen kot gramofonska igla in svoboden kot improvizacija ob ognju.

Drops ni samo oder in zvočniki – čeprav so ti vrhunski, takšni, ki te ujamejo z basom in ne spustijo do jutra. Je tudi joga ob prvem soncu, lončarsko kolo, ki se vrti v ritmu t.i. psihadeličnega transa, je učenje ritualnih umetnosti in skupinsko ustvarjanje, kjer ni več ločnice med učiteljem in učencem.

Vse to se dogaja z mislijo na naravo: brez plastike, z recikliranjem, z minimalnim odtisom in maksimalnim užitkom. V dobi, ko festivali večinoma rastejo v betonskih halah, je festival Drops dokaz, da so najboljši oder še vedno tla pod drevesi, svetloba sončnega zahoda in ozadje, ki ga ustvari veter.

Drops pa ni le festival, je skupnost. Skupnost, ki raste počasi, organsko, kot goba po dežju, in vsako leto znova odpre svoje srce vsem, ki pridejo. Tam se prijateljstva sklepajo brez vizitk, le s pogledi in plesnimi koraki. Tam si del večje zgodbe – zgodbe, kjer kapljica ni nič manj pomembna od oceana.