Po Apeninskem polotoku, 9. del

Prenočili smo v hotelu ob obali nekoliko južneje od mesta Vasto. V prvem delu etape smo kolesarili ob morju skozi kraje Salvo Marina in Marina di Montenero. Prečkali smo reko Trigno, mejno reko med deželama Abruci in Molize, in kmalu prispeli v Termoli, živahno turistično mesto ob obali s približno 32.000 prebivalci.

Staro mestno jedro Borgo Antico leži na rtu tik ob morju in je obdano z obzidjem. Zanj so značilne stare ribiške hiše in ozke ulice. V njem stoji mogočni Švabski grad iz 13. stoletja, med pomembnejšimi arhitekturnimi znamenitostmi pa izstopa tudi katedrala v apulijskem romanskem slogu iz 12. in 13. stoletja.

Po ogledu mesta smo kmalu zapustili obalo in zavili v notranjost. Prečkali smo reko Cigno in se povzpeli skozi vas Campomarino, ki leži na hribu nad obmorskim letoviščem Lido Campomarino. Lokalna cesta nas je popeljala med vinograde in oljčne nasade, pokrajina pa je postajala vse bolj podeželska. Kolesarili smo mimo kraja Ramitelli, kjer je med drugo svetovno vojno delovalo letalsko oporišče, s katerega so vzletala letala znamenite ameriške 332. lovske skupine Rdeči repi, znanih letalcev iz Tuskegeeja.

Zapustili smo Molize in vstopili v Apulijo, kjer nas je takoj pričakal petkilometrski klanec. Sledila je valovita pokrajina Foggije, prepredena s polji in travniki, kjer so se kratki vzponi in spusti enakomerno izmenjevali. Na vrhu hriba nas je pozdravilo mestece Serracapriola, del narodnega parka Gargano, znano tudi po samostanu očetov kapucinov.

Po petkilometrskem spustu do reke Fortore se je cesta znova začela vzpenjati. Štirikilometrski klanec nas je pripeljal v San Paolo di Civitate, mesto s približno 5.700 prebivalci in bogato zgodovino. Med 11. in 16. stoletjem je bilo sedež škofije, kjer je kot škof deloval tudi znameniti astrolog, astronom in matematik Luca Gaurico.

Za konec dneva nas je čakal še dolg, sproščujoč spust v San Severo, cilj etape tistega dne. Mesto s približno 49.000 prebivalci leži na 90 metrih nadmorske višine in je ovito v legende: ustanovil naj bi ga grški kralj Diomed, ime pa je dobilo po zavetniku sv. Severinu, ki naj bi mesto po izročilu dvakrat ubranil pred sovražniki.

Deveta etapa, ki so jo zaznamovali morski razgledi, vinogradi in gričevje, je bila razgibana in slikovita. Povezala je obalo in notranjost ter nas popeljala skozi tri dežele – Abruci, Molize in Apulija. San Severo nas je na dan cerkvenega praznika, v spomin na najdbo svetega križa v Jeruzalemu, pričakal v prazničnem vzdušju s procesijo in ognjemetom.