Po Apeninskem polotoku, 8. del

Osmo etapo smo začeli v kraju San Martino Bassa v deželi Abruci. Prečkali smo reko Saline in prispeli v Montesilvano. Nadaljevali smo po kolesarski stezi ob morju: na levi neskončne peščene plaže, na desni pa hiše, lokali in stanovanjski bloki – eno samo strnjeno turistično naselje.

V Pescari smo po impresivnem mostu Ponte del Mare, 466 metrov dolgi konstrukciji, prečkali istoimensko reko. Most velja za enega največjih mostov za pešce in kolesarje v Evropi. Pescara, največje mesto v deželi Abruci, ima približno 120.000 prebivalcev.

Sledila je vožnja ob morju do mesta Francavilla al Mare v pokrajini Chieti. Večji del tamkajšnje obale je znan kot Costa dei Trabocchi – ime izhaja iz besede trabucco, ki označuje leseno ribolovno ploščad, zasidrano na skalah, s katere se nad vodo raztezajo dolge »antene« z mrežami. Nadaljevali smo skozi Postilli in Lido Riccio, nato pa zapustili obalo in se usmerili na cesto, ki se je vzpenjala proti Ortoni.

Kmalu po začetku vzpona smo zavili na makadamsko pot, ki je vodila proti obali. Prispeli smo do podvoza pod železniško progo, kjer nas je čakalo presenečenje – podvoz je bil poplavljen. Ravno ko smo že razmišljali, da se vrnemo na cesto, smo ob strani opazili komaj viden ozek prehod. Kolesa smo nosili, rinili in si jih podajali iz rok v roke. Na srečo nihče ni zdrsnil in nobeno kolo ni končalo v vodi. Na drugi strani nas je čakala nagrada – zeleno obarvana kolesarska steza Via Verde, speljana po trasi nekdanje obalne železnice med Ortono in Vasto. Gre za enega najbolj slikovitih odsekov Coste dei Trabocchi in del širšega projekta Jadranske kolesarske poti.

Ortona se ponaša z Aragonskim gradom in baziliko sv. Tomaža. Za mestom smo nekaj časa nadaljevali po asfaltirani kolesarski poti, nato pa prešli na makadam. Ko je poti nenadoma zmanjkalo zaradi vdora terena, smo že mislili, da bomo morali nazaj, a tudi tokrat smo našli ozek prehod skozi goščavo – strmo navzdol v graben in nato spet navzgor na pot. V Marini di San Vito nas je čakal spremljevalni kombi z malico.

Nadaljevali smo ob obali skozi Vallevo, Fossacesio Marino, Torino di Sangro Marino in Termini. Ponekod smo vozili po novi zeleni kolesarski stezi, drugje po makadamu ali skozi naselja. Od Lida di Casalbordino do Punte Penna nas je spremljal naravni rezervat Punta Aderci, znan po peščenih sipinah, kristalnem morju in slikovitih lesenih ribolovnih napravah, imenovanih trabocchi.

Sledil je šestkilometrski vzpon do Vasta, kjer stoji grad Caldoresco. Po ogledu mesta smo se po zelo strmi cesti spustili nazaj proti morju do Marine di Vasto. Do našega hotela ob obali so nas ločili le še trije kilometri.

Za nami je bilo 84 kilometrov in 420 višinskih metrov – lahkotna, obmorska etapa, ki jo je ves čas spremljal vonj po morju.