Plesni ognjemet

Predstavi tokratnega Plesnega ognjemeta sta z različnima estetskima pristopoma razprli sorodna vprašanja: kako gledamo telo, kako poslušamo tišino in kako se v gibu odraža odnos do drugega. Program KD Qulenium je znova deloval zrelo, osredotočeno in izrazito avtentično.

Predstavo Ird Anan – izraz v vilinskem jeziku pomeni lepota – je zaznamovala izjemna raznolikost nastopajočih. Na odru se je zbralo 55 otrok, mladostnikov in odraslih, ki so s skupnim gibalnim jezikom raziskovali pojem lepote. Ta se ni razkrivala kot ideal ali cilj, ampak kot proces zaznave, kot vaja v gledanju in dopuščanju. Koreografiji Ane Romih in Saše Lončar je uspelo ustvariti prostor, v katerem so posamezne telesne zgodbe ostajale prepoznavne, hkrati pa so se vpisovale v kolektivno celoto. Kostumi Tine Pavlin, glasbena podlaga Isaa Tomite in natančno oblikovana svetloba Petre Veber so gibu dodali ozračje zadržane poetičnosti.

Večerna predstava Dežela žalostnih psov(k) – fragmenti je gledalca povabila v povsem drugačen register. Avtorja in izvajalca Filip Štepec ter Jaka Smerkolj Simoneti sta skozi fragmentarno strukturo raziskovala odnos med materjo in sinom kot prostor nenehnega približevanja in oddaljevanja. Gib, predmet in tišina so tu nosili pomen, ki se je postopoma razkrival v drobnih premikih in zamolkih. Dramaturška zgoščenost je ustvarila napet, intimen oder, kjer čas deluje kot dejavnik razpoke in hkrati vezi.

Nina Meško, samostojna svetovalka za ples pri JSKD, je podelila bronasto značko Mete Vidmar plesalki Reki Vreča Stepan za njeno predano in vztrajno delo na področju plesa. Dogodek je potekal ob podpori Mestne občine Kranj, ki je projekt prepoznala kot pomemben del kulturnega prostora.

Zaključna misel Saše Lončar, umetniške vodje KD Qulenium, je večer umestila v širši lok dolgoletnega dela: Plesni ognjemet ostaja prostor srečevanja, rasti in zaupanja v proces. Prav v tej vztrajnosti, ki se leto za letom prevaja v plesne odrske dosežke, se kaže njegova tiha, a trajna moč.