Pesmi, fotografije, eseji, zgodba

Ljubljana – Ob stoti obletnici rojstva pesnika in prevajalca Lojzeta Krakarja (1926–1995) in tridesetletnici ustvarjanja njegovega vnuka, fotografa Voranca Vogla, je izšla skupna knjiga Od tebe dalje štejem svoje dni, v kateri se prepletata poezija in fotografija. »Uvodna fotografija zamrznjene brajde je nastala v Semiču in je ena mojih prvih fotografij s fotoaparatom, ki mi ga je podarila Lojzetova žena Mara Černe Krakar. Z očetom Milanom sva nekega zimskega dne iskala motiv za fotografiranje. Tisto zimo je ded umrl. Takrat sva se izmenjala na ustvarjalni poti,« je dejal Voranc Vogel, ki je za knjigo izbral fotografije, njegova mama Božena Krakar Vogel pa pesmi svojega očeta. Krakarjevo pesniško zapuščino in Voglovo fotografsko delo je z unikatnim oblikovanjem prepletla Ajda Schmidt, stične točke, ki povezujejo oba ustvarjalca, pa je v knjigi poiskal Miklavž Komelj.

»Mama je rekla, da sva si z dedom Lojzetom značajsko zelo podobna. Umrl je, ko sem bil star 15 let, zato sem ga bolj spoznaval skozi njegove pesmi in delo. Moje delo ni le fotoreportersko, fotografije delam tudi v samoti in iz sebe, tako kot je on pisal pesmi,« je še povedal Voranc Vogel, ki sicer fotografira za časnik Delo. »Gre za humoren dialog med vnukom in dedom. S knjigo nisva želela postaviti spomenika za obletnico, ampak knjigo, ki je živa in živi svoj rokenrol,« je dodala oblikovalka Ajda Schmidt, o izjemni knjigi, narejeni z ljubeznijo, pa govori tudi avtor spremnega besedila Miklavž Komelj.

Razmisleki o življenju, smrti in svetu

Profesorica mnogih generacij novinarjev, publicistka Manca Košir (1948–2024), je bila tudi neutrudna in nepozabna navdihovalka branja in ustanavljanja bralnih krožkov, zato je njen rojstni dan, 5. marec, letos postal nacionalni dan branja. Žiga Valetič, na neki način skrbnik Mančine literarne zapuščine, je v knjigi Metulji vedo za moč besed pripravil izbor njenih esejev, kolumn, člankov in zapisov o knjigah. »Pisala je o mnogih stvareh, o knjigah, branju, medčloveških odnosih, svetu, v katerem živimo, in v kaj se aktualna družba razvija. Njeni eseji pa so seveda prepleteni z njenimi osebnimi zgodbami, s stvarmi, za katere se je v svojem življenju zavzemala,« ob knjigi poudarja avtor izbora besedil Žiga Valetič.

Buenos Aires zadnjič

Adiós Buenos Aires je novi roman Brine Svit. Avtorica se po nekaj letih odsotnosti odloči, da gre še enkrat, tokrat zadnjič, v njej ljubi Buenos Aires, prizorišče romana Coco Dias ali Zlata vrata, in napiše neke vrste nadaljevanje – ali še bolje: slovo. »Naslov mi je kar padel v naročje. Sicer v prvem stavku romana zapišem 'opravljeno, odkljukano, ne bom več pisala o tangu', ampak to je bil vzgib, ko se je kot običajno v idejo začela vmešavati realnost,« je povedala Brina Svit; da z realnostjo v romanu lepo sodelujeta, saj jima sledi serija dogodkov, malih vsakdanjih čudežev, kot jih imenuje pisateljica.