Mešanemu pevskemu zboru Koledva, ki ga vse od ustanovitve vodi Egi Gašperšič, so se na zadnjem koncertu v Kropi pridružili še imenitni domači glasbeniki Jožica Potočnik, Nejc Mikolič, Andi Pogačnik in Tomaž Štular. / Foto: Tina Dokl
Pesem ne pozna meja
Na prvo adventno nedeljo so v Kropi pripravili koncert koroških, goriških in koledniških pesmi, s katerim je domači zbor Koledva počastil več kot šestdeset let sodelovanja z zborom z Radiš na avstrijskem Koroškem in trideset let sodelovanja z Moškim pevskim zborom Mirko Filej iz Gorice.
Na davne dni je bil pomenljivi naslov prve pesmi, ki jo je domači Mešani pevski zbor Koledva pod vodstvom Egija Gašperšiča zapel na koncertu prejšnjo nedeljo v Kropi. Posvečen je bil več kot šestdesetletnemu sodelovanju s slovenskim zborom z Radiš v Avstriji in tridesetletnemu sodelovanju s slovenskim zborom iz italijanske Gorice. Vsak od treh nastopajočih zborov se je na odru prenovljene dvorane Kulturnega doma v Kropi predstavil s sedmimi pesmimi, večina je bila ljudskih. Kot so poudarili domači pevci, skupni koncert zaznamuje predanost slovenski ljubiteljski kulturi, ki jih desetletja dolgo povezuje kljub uradnim državnim mejam.
Domači zbor je ob tem posebno pozornost v programu namenil kolednicam. Koledniško izročilo namreč zbor dolga desetletja skrbno neguje in kolednice v adventnih tednih pogosto prepeva, zato je pričakovano prav s koledniškimi pesmimi obogatil tudi spored koncerta na letošnjo prvo adventno nedeljo. A kot so zapisali v programu, je bil tokratni koncert verjetno tudi zadnji javni nastop Mešanega pevskega zbora Koledva.
»Vse od leta 1961 je zbor stopal po poti, začrtani pred letom 1876. Dolga desetletja je skrbno negoval tudi koledniško izročilo in ga v adventnih tednih v veselje mnogih veliko prepeval. A minevanje časa ima svoje zakonitosti ...« je v programski list zapisal ustanovitelj, dolgoletni zborovodja in tudi pobudnik srečanj z zamejskimi zbori Egi Gašperšič.
V slovensko vas Radiše na avstrijskem Koroškem so se prvič odpravili pred več kot šestimi desetletji. »Dne 29. septembra letos je minilo natanko 62 let, odkar se je začela pisati posebna zgodba prijateljskega sodelovanja med Kroparji in Radišani. Tisto jesensko nedeljo je ob pol treh popoldne v družbeni dvorani radiškega farovškega hleva – takrat še nismo imeli kulturnega doma – prvič nastopil moški pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope na Gorenjskem. Radišanom in prebivalcem okoliških vasi so pevci iz Slovenije postregli z odličnim sporedom,« je spomnil Aleksander Tolmaier, sedanji predsednik Mešanega pevskega zbora SPD Radiše, zbora z več kot 120-letno tradicijo. Dvorano so napolnili čisti, ubrani glasovi kvalitetnega zbora, je takrat poročal tednik Slovenski vestnik. Viharnega ploskanja in odobravanja hvaležnega občinstva ni bilo konec.
Dolgoletni predsednik zbora z Radiš Tomaž Ogris je povedal, da sta se jeseni leta 1963, ko so Kroparji iz tedanje Jugoslavije prvič prišli čez Ljubelj na Radiše, srečala dva svetova. »Ceste do nas so bile takrat obupne,« je na koncertu z občinstvom podelil spomine. »Na Radišah nismo imeli tako čudovite dvorane, kot jo imate tukaj, temveč dvorano pri cerkvi, ki ni bila nič drugega kot farovški hlev, ki so ga Radišani za silo preuredili v prireditveni prostor. Oder je bil prevlečen s papirjem, na katerega so se Kroparji potem podpisovali. Peli so pesmi, priredbe Egija Gašperšiča, ki jih še nikoli nismo slišali ... prenočili so pri družinah in šele čez eno leto, ko smo jim obisk vrnili, smo se zavedeli, kakšna razlika je med nami, samimi kmeti, in Kropo, kjer smo nastopili v tej prelepi dvorani. Kropa je bila takrat nekaj zelo imenitnega. In imela je zbor, ki ni nastopal samo pri nas in v vaški gostilni, temveč po vsej Jugoslaviji, pri maršalu Titu in celo v tujini. Bili so namreč tako dobri, da so dobili dovoljenje, da odidejo čez mejo. Tega ni dobil vsak.«
»Že pred šestdesetimi leti smo presegali meje, tako kot je zdaj moderno v Evropi,« je še poudaril Ogris, Tolmaier pa je dejal, da je ponosen na tradicijo, ki jo še vedno ohranjajo. »Mislim, da je zgodba nekaj posebnega, vsaj v naših krajih na južnem Koroškem ne poznam podobnih primerov, da bi se takšna sodelovanja obdržala v tako dolgem obdobju. To je mogoče le, če se najdejo pravi ljudje, ki verjamejo v dobro misel in dobro idejo prijateljstva in skupnega ustvarjanja.«
Podobnih misli je tudi Andrej Čevlek, predsednik Moškega pevskega zbora Mirko Filej Gorica, ki je bil ustanovljen kmalu po drugi svetovni vojni, ko so pevci iz Gorice in okoliških vasi začeli oživljati zborovsko kulturo, še posebno aktivno, ko je zbor prevzel Mirko Filej. Lani je zbor od dolgoletnega dirigenta Zdravka Klanjščka prevzel uveljavljeni mojster David Bandelj in pevcem dal novo energijo – pa tudi nov program, s katerim so se predstavili tudi na koncertu v Kropi. »Navdušenje nad petjem je v naših krajih veliko. In po vaseh še govorimo slovensko. Tudi v šolah. Močno držimo skupaj in verjamem, da bomo ostali povezani, tudi s Kropo.«
