Odšla je v pokoj

Vilma je pred odhodom v pokoj za sodelavce pripravila poslovilno zabavo v Kavarni Sonce v Stražišču. Prav nihče ni odšel ne lačen ne žejen, saj se slastnim mehiškim prigrizkom, kruhkom, solatam in bajnim sladicam nismo mogli upreti. Strežba je bila v stilu »mizice pogrni se«, saj ko so pladnji postajali prazni, so se – vsaj tako je bilo videti – kar sami od sebe spet napolnili. »Ločanke ste posebne ženske in tebe, Vilma, si bomo zagotovo zapomnili po treh stvareh: športu, Škofji Loki in motorju,« ji je besede v slovo v imenu sodelavcev namenil odgovorni urednik Gorenjskega glasa Simon Šubic. »Zadnja leta pa res prav rada sedem na motor,« se je strinjala Vilma, ki je prejšnji mesec zaznamovala dve življenjski prelomnici: za štirideset let poroke sta z možem Tomom uživala na Maldivih, po štiridesetih letih pisanja pa je iz rok odložila novinarsko pero.

Sodelavci se strinjamo, da bomo zagotovo pogrešali Vilmin gromek smeh, neposredno komunikacijo, iskren odnos in profesionalen pristop. »Ko sem pred štiridesetimi leti prišla na Gorenjski glas, sem mislila, da bom pisala za kulturne strani. A takrat ni bilo pomanjkanja v kulturni redakciji, ampak v športni. Novinar, ki je pisal šport, je bil ravno na bolniški. So mi rekli: mlada si, igrala si rokomet, tvoj mož je igral košarko, rekla si, da imaš rada šport – in tako sem 'začasno' prevzela šport. In 'začasno' je postalo štirideset let. Tako rekoč sem vsa ta leta pisala o športu, od kratkih novic do najdaljših pogovorov,« je Vilma povedala v pogovoru za Ločanko, ki ga boste lahko prebrali v torkovi številki naše priloge iz Škofje Loke.

Profesionalno in srčno je poročala z gorenjskih športnih dogodkov, iz mnogih gorenjskih občin, od Bleda, Bohinja, Gorij do Kranja, zadnjih pet let iz Škofje Loke. Za svoje mesto pravi, da je najlepše na svetu. »Kamorkoli greva s Tomom, sem vedno najbolj vesela, ko pridem domov, ko zagledam Lubnik, saj vem, da bom lahko šla naslednji dan čez Plac na kavo k Pepet ali pa k Homanu in da bom videla svoje domače.«

Časa za druženje, potovanja in svojih pet vnukov bo zdaj imela na pretek. Veseli se novih dogodivščin, ki jih bo decembra začela s smučanjem v Flachauu, spomladi pa nadaljevala z motorističnimi podvigi, eden prvih bo pot proti Španiji. In ne začudite se preveč, ko jo boste kot Tomovo sopotnico z vetrom v laseh zagledali v šik črnem kabrioletu, ki bo švignil mimo vas.