Odklop

Preživljam drugi teden odklopa v toplicah. Ves čas je namenjen le zdravljenju. Prisoten si s telesom, umom, fizično in psihično. Ni potrebno misliti na lonce, nakupe, pranje, pospravljanje, delo. Vse je posvečeno le zdravljenju. V drugem tednu so me prestavili v lepšo sobo, ki gleda na zdraviliški park. Hotel je praktično med drevesi. Nimam budilke, zbudi me petje ptic. Izkoristim to priložnost in se odpravim v gozd. Gozdna pot se vije ob potoku Sušica. Zgovorno ime, pogosto je lahko suh. Pravijo, da je poleti le ozek curek potoka, ki se izliva v Krko, od tam pa Črnemu morju naproti. Tokrat je bilo veliko dežja in potok je velik, celo prestopil je svojo strugo. Po vodi se vozijo race, z mostu opazujem ribe, ptice nenehno žvrgolijo, drevesa pa so posebna. Skoraj vsako drevo je zraščeno z bršlinom, mahom ali kakšno drugo ovijalko. Tako v jutranjem hladu črpam zdravilno moč gozda. Pred deveto grem na zajtrk. Hrana je izjemna. Za večerjo nudijo dve vrsti juhe, štiri vrste toplih predjedi, več vrst hladnih predjedi, solatni bife, sladice in sadje po izbiri. Človek bi pomislil, saj to je že to več kot dovolj. Potem imaš na izbiro tri menije glavne jedi. Na začetku je vse mamljivo, potem pa vedno bolj krčiš repertoar dnevne ponudbe. Vse dobrine imajo svojo mero, več kot jesti ne moreš. Ob 9. uri imam prvo terapijo, potem 45 min plavam, sledi vodna telovadba. Potem je dve uri najtežjega dela dneva, kinezioterapija. Po tem sem tako utrujena, da bi šla najraje počivat, pa se le spravim ponovno v bazen. Po tretji uri v bazenu le sedim na masažnih policah in ne delam nič drugega. Precej manj sem utrujena, če se še enkrat napotim v vodo. Sledi večerja. Po večerji grem na sprehod. Pred spanjem poskušam kaj prebrati ali poslušati, pa me hitro zmanjka. Tako je bilo v tem tednu. Vsak pacient dobi kartonček – rehabilitacijsko izkaznico, kjer imaš zapisane vse terapije, ki ti jih predpišejo in jih tudi beležijo. Na začetku, vmes in na koncu je posvet z zdravnikom, kjer ugotovijo napredek. Tukaj lahko izvajajo hidroterapijo, elektroterapijo, termoterapijo, mehanoterapijo, respiratorno terapijo in kinezoterapijo. Vsaka od teh terapij ima tudi do šest podvrst. Zagotovo je učinek, če se tako posvečaš svojemu telesu, če vključiš tudi duha, je učinek še boljši. Sobarica prihaja iz Indonezije. Devet let je že v Sloveniji. Pravi, da ji je všeč. Navdušeno se je nasmejala in visoko dvignila palec, ko sem ji rekla, da moje sobe ni treba nič pospravljati. Po vsem urniku, si lahko predstavljate, da nisem veliko v sobi, prham se v bazenu, nihče nič ne zmeče, ne potrebujem človeka, ki bo postiljal posteljo. Tudi natakarji so tujci, iz Nepala, Filipinov in Tajske, slišati je Hrvate, sem in tja je tudi kakšen Slovenec. Če smo vsi s tem zadovoljni, je tudi prav.