Kulen Vakuf, Narodni park Una / Foto: Slavko Zupanc

Kulen Vakuf, Narodni park Una / Foto: Slavko Zupanc

Od Vrhnike do Drača, 4. del

Četrto etapo naše kolesarske avanture smo začeli v mestu Bihać ob smaragdni reki Uni, eni najlepših rek na Balkanu. Cesta se je vila ob reki skozi Golubić proti kraju Ripač. Tam smo reko prečkali po ozki brvi. Osem kilometrov dolg vzpon po znamenitem Ripačkem klancu nas je pripeljal do naselja Gorjevac.

Pri kraju Dubovsko smo zapustili glavno cesto in nadaljevali po neprometni lokalni cesti skozi gozd. Ob poti smo videli opozorilne znake za mine – spomin na vojno iz devetdesetih let. Po nekaj kilometrih vožnje po planoti je sledil deset kilometrov dolg spust proti kraju Orašac, kjer smo ponovno dosegli reko Uno.

V kraju Kulen Vakuf smo naredili daljši postanek. Na vzpetini stoji srednjeveška utrdba Stari grad Ostrovica, v kraju pa je tudi spomenik padlim v zadnji bosanski vojni. Spremljevalni kombi nas je čakal v avtokampu Lav, kjer smo si najprej privoščili malico, nato pa nam je prijazna lastnica skuhala še pravo bosansko kavo. Skuha se v bakreni džezvi in postreže v majhni skodelici, imenovani fildžan.

Pot nas je nato vodila skozi Narodni park Una. Ob reki smo skozi Palučce prikolesarili v Martin Brod. Tu smo občudovali mogočni Veliki slap. Na sotočju, kjer se reka Unac izliva v Uno, stoji okrogli stolp, edini še ohranjeni del srednjeveške trdnjave Rmanj. V kraju je tudi Samostan Rmanj, eden najstarejših pravoslavnih samostanov v Bosni.

V nadaljevanju se je cesta ponovno postavila pokonci. Sedem kilometrov dolg vzpon nas je pripeljal na planoto, od koder smo občudovali globok in slikovit kanjon reke Unac. Več kot dvajset kilometrov smo kolesarili po valoviti planoti na nadmorski višini med 600 in 700 metri, nato pa je sledil štiri kilometre dolg spust v Drvar, mesto, ki je zapisano v zgodovino druge svetovne vojne.

Tukaj je 25. maja 1944 potekal znameniti nemški desant na Drvar – operacija, znana kot Skok šahovskega konja (Rösselsprung). Glavni namen te operacije je bil zajeti ali uničiti Vrhovni štab partizanskih enot s Titom na čelu. Ta datum je znan tudi kot dan mladosti, ko je maršal Tito za rojstni dan vsako leto prejel štafetno palico, ki je pred tem prepotovala celotno Jugoslavijo.

Po načrtu bi morali prenočiti v Drvarju, vendar nas je tam čakalo neprijetno presenečenje – hotel je bil kljub potrjeni rezervaciji zaseden. Najbližje prenočišče, kjer so imeli dovolj prostora za našo skupino, je bilo v trideset kilometrov oddaljenem mestu Bosanski Petrovac. Del skupine se je odločil za prevoz s spremljevalnim kombijem, drugi pa smo sedli na kolesa in nadaljevali proti novemu cilju.

Najprej je sledil vzpon do smučarskega centra Oštrelj, ki leži na približno tisoč metrih nadmorske višine, nato smo se spustili v Bosanski Petrovac, kjer smo prenočili.