Pet novih naslovov prevodnega leposlovja / Foto: Igor Kavčič
Pet novih naslovov prevodnega leposlovja / Foto: Igor Kavčič
Od severnih morij do Ruande
Nove izdaje prevodnega leposlovja pri Mladinski knjigi nas popeljejo do zgodb, ki jih pišejo medosebni odnosi v različnih družbah v različnih delih sveta.
Začnimo v globinah severnih morij, z izumrlo živalsko vrsto Stellerjeva morska krava in zgodbo, ki se začne pred tristo leti in na neki način še vedno traja. Roman Iskanje življenja finske pisateljice Iide Turpeinen je epska pripoved o velikih človeških ambicijah in želji, da bi oživili tisto, kar smo v svoji zaslepljenosti uničili. Romaneskna pripoved nam predstavlja tri zgodbe, ki se dogajajo vsaka v svojem stoletju. Avtorica bralca najprej popelje v leto 1741 na Veliko severno ekspedicijo v Beringovem morju, kjer pomorščaki nasedejo na otok in so tam prisiljeni ostati 11 mesecev. Preživijo, ker se hranijo z mesom morske krave. Ta trideset let kasneje izumre. Misel o izumrtju neke živalske vrste se pojavi v 19. stoletju in takratni znanosti zančne postavljati vprašanja. V tretji zgodbi spoznamo strast do zbiranja jajc redkih ptic. Lahko to pripelje do izumrtja nekaterih vrst? »Roman je kljub zgodovinsko-naravoslovni tematiki postal uspešnica, gre namreč za literarno vrhunsko izpisano zgodbo in prepričljiv avtorski slog, pri čemer pisateljica ne pridiga in ne moralizira, sporoča pa nam, da ljudje pomagamo pri izumiranju živalskih vrst,« pove prevajalka Julija Potrč Šavli.
Palisandrovec je drugi roman v Ruandi rojenega francoskega glasbenika in pisca Gaëla Faya, v katerem skozi usodo štirih generacij naslika pretresljivo ruandsko zgodovino. Deček Milan živi pariški vsakdan in o Ruandi, domovini svoje mame, razen občasnih slabih novic na televiziji, ne ve ničesar. Ko se kot mladenič odpravi obiskat sorodnike svoje oddaljene družine, odkrije svet, poln zamolčane preteklosti. Prihodnost vidi v spravi. Roman je prevedla Janina Kos.
Roman S seboj bom odnesla ogenj je zaključni del trilogije francoske pisateljice maroških korenin Leïle Slimani, v katerem nas popelje v sodobni Maroko, v katerem po koncu despotske vladavine Hasana II. vrejo nasprotujoče si ideologije. Mlade generacije se namesto k islamističnemu ekstremizmu raje ozirajo v svet. Po prvem in drugem delu, ki obravnavata čas po drugi svetovni vojni oziroma v Maroko v šestdesetih letih, v tretji knjigi nastopa tretja generacija. »Junaki v vseh treh knjigah živijo v deželi drugih,« pove prevajalka celotne trilogije Saša Jerele. »V zadnji knjigi se vsa sporočila prejšnjih dveh knjig zelo izostrijo. Avtorica tudi kot borka za človekove pravice obračuna s temnimi platmi liberalizma.«
Roman Moje tretje življenje nemška pisateljica Daniela Krien začne na kmetiji na severni obali Nemčije, kjer Linda, glavna junakinja romana, na mrzel temačen dan brani kokoši pred kanjo, ki napada njen kokošnjak. Zakaj je Linda iz Leipziga, kjer je prej živela, pobegnila na podeželje? Življenje se ji je čez noč spremenilo, smrt bližnjega, huda bolezenska diagnoza, razpad družine ... Nekoč je imela vse, zdaj je vse to izgubila. Njen varen, udoben svet se je sesul kot hišica iz kart. »Linda je v vas šla, da bi znova našla voljo do življenja; če je bilo prvo življenje mladost brez otrok, drugo v zakonski zvezi, je zdaj iskala rešitev v svojem tretjem življenju,« o zgodbi razmišlja prevajalka Sandra Šukarov.
Peta novost v začetku letošnjega leta, roman Narejeni iz krivde, je romaneskni prvenec bolgarske avtorice Joanne Elmy. Je pretresljiva zgodba treh žensk: Eve, Lilije in Jane, babice, hčere in vnukinje, ki se vsaka po svoje borijo za preživetje. Eva si skuša zgraditi življenje v bolgarski monarhiji, njena hči Lilija v komunistični državi, vnukinja Jana pa se v času bolgarske tranzicije poda v obljubljeno deželo Ameriko. Avtorica v romanu iskreno spregovori o nasilju v družini, migracijah in kolektivnih travmah. »V romanu se izrisuje tudi tema ženske emancipacije, to je zgodba o svobodi človeškega duha in kot taka z aktualnimi temami nagovarja ne le Bolgare, ampak celoten evropski prostor,« o romanu in pisavi, ki je neposredna in z natančnimi dialogi brez klišejev, pove prevajalec Borut Omerzel.