Obarvajmo svet z ljubeznijo

Urnik poklicnih obveznosti simpatične pevke je dodobra zapolnjen, saj je sredi koncertne turneje Obarvaj svet z ljubeznijo, pa vendar se je Eva z veseljem odzvala vabilu literarne sekcije Bezeg KUD Jarem. V Baru kulture v Medvodah je tako v sproščenem pogovornem večeru z Jurijem Marussigom in Saro Bukovšak z občinstvom delila marsikatero anekdoto ter zanimivost svoje glasbene poti.

Pevka iz Šentjanža pri Dravogradu je že kot šestošolka zmagala na festivalu v Avstriji, takoj začutila ljubezen do nastopov na odrih, od osnovne šole naprej pa sledila ideji, da vsak ton glasu pove nekaj o samem pevcu. Vse napore je torej vložila v petje in postala najmlajša slovenska predstavnica na Evroviziji. Pesem Verjamem ni bila le vstopnica 16-letnemu dekletu za nastop v Bakuju leta 2012, marveč šepet minljivosti pred glasom, ki bo trajal. Tistega leta je namreč glasbeno eksplodirala: sodelovala je na Melodijah morja in sonca, navdušila s poskočnimi popevkami, skupaj z Janom Plestenjakom pela To leto bo moje – in vse to v zanosu, kot bi hotela svetu reči: »Pustite me, da žarim.« V naslednjih letih je marljivo nabirala glasbeno kilometrino, tako s skladbami popularne glasbe kot tudi s kakšnim krajšim skokom v narodnozabavno zvrst.

Z uspešnim študijem na Pedagoški fakulteti je vstopila skozi vrata akademskega sveta, pa vendar vseskozi sledila glasu, ki ji je svetoval: poišči svojo pot. Še preden se je podpisala pod diplomo, je staršem dejala, da bo glasba njen vsakdan. Njena izjava »Kdo pa je rekel, da sem si izbrala lahko pot?« nosi v sebi iskren odpor proti rutini, proti temu, da življenje postane serija prisiljenih odločitev. Eva je ostala zvesta sebi in svoji ljubezni do glasbe. Starši so bili sprva skeptični, a so začeli verjeti, ko so začutili njeno vztrajnost. Ne gre le za talent, gre za izjemno čustveno kondicijo, ki jo, čeprav potrjeno z diplomo ali pohvalo, spoznamo šele, ko glasbenik stoji na odru. Njen prvi album Ko najdeš sebe je govoril o samoodkritju, a Eva Boto ni tista, ki življenjske lekcije prebere med vrsticami. Ona jih živi – in njene pesmi so solze, smeh, besede, utrinki …

Zadnja leta živi in ustvarja v Ljubljani, vedno pa rada obišče Gorenjsko, najsi gre za nastope na koncertnih odrih, občudovanje kulturnih znamenitosti ali pa adrenalinska doživetja, kot je bil skok s padalom v Bohinju. Tokratni koncert v kranjskem Khislsteinu bo ponudil korak čez ustaljeno tradicijo – obeta se večer intimnosti. Eva, v objemu svoje skupine in bližnjih gostov, bo namreč poleg uspešnic, kot so Verjamem, Na kožo pisana in Kjer najbolj gori, ponudila skladbe, pri katerih štejejo tudi tišine med akordi, skrivnosti, ki izzvenijo tako, da postanejo iskalci naših čustev.

Koncert pa obeta tudi kakšno presenečenje. Eno izmed njih je Eva že izdala: gre za pesem Za naju, prvo pesem, v kateri se Eva predstavlja tako kot avtorica glasbe kot tudi besedila. Kot pravi, je bil proces ustvarjanja izjemno čustven, saj je pesem darilo za prijateljičino poroko. Ob tem se odpira tudi polemika o vlogi žensk tako v družbi kot v glasbenem svetu – vse premalo so namreč dojete kot glasbenice. Obarvati svet z ljubeznijo pomeni prenašati vrednote, ne samo besede. Od tod tudi nedavna gesta, ko je pogumno stopila v bran stanovski kolegici in prijateljici, pevki Niki Zorjan.

Eva Boto zna najti barve tam, kjer drugi običajno vidijo le sence. Svet bo na trenutek lepši – lažji za dih. Kdor pride, bo vzel s seboj izkušnjo, ki ostane tudi, ko ogenj luči ugaša. Njeno moč bo čutiti v tišini med vrati gledališča, v razlegajočih se korakih po kamnitih stopnicah in v srcih, ki si želijo biti slišana.