Anka Ančimer je bila vodja delavnice, na kateri je razložila pripravo telečje obare, vodnih žličnikov ter v nadaljevanju tudi ajdovih in krompirjevih žgancev. Tako žličniki kot žganci so se k obari odlično podali. / Foto: Alenka Brun
Kulturno društvo Bela je v februarju in marcu povabilo v društvene prostore na kulinarične delavnice, ki jih je naslovilo Spoznajmo slovensko tradicionalno kuhinjo. Delavnice so vodili domači kuharji. Nekateri so se sicer priselili v občino Preddvor, drugi so tam odraščali, a se s takšnih in drugačnih razlogov vračajo, spet tretji pa v Preddvoru živijo že vse svoje življenje.
Na delavnicah so udeleženke spoznavale pripravo kvašenih in krhkih flancatov, različnega kruha, kvašenih štrukljev na sopari in tudi velikonočne prate. V aprilu sicer društvo pripravlja še kulinarično delavnico za pripravo narezkov, ponovili pa bodo tudi delavnico priprave kvašenih štrukljev s Slavko Dolinšek. Posamezne delavnice se lahko udeleži do 15 oseb, se je pa treba nanje predhodno prijaviti.
Mi smo se udeležili delavnice z Anko Ančimer, ki jo ljudje poznajo iz Doma na Lovrencu nad Bašljem, kjer je marsikoga navdušila – če ne že kar zasvojila – s svojimi krofi in večnim nasmehom. Na delavnici je predstavila pripravo telečje obare, pri čemer je že na začetku namignila, da je receptov za obaro toliko, kolikor je gospodinj. Za meso je izbrala telečje pleče, ki se je po končani kuhi pri okušanju izkazalo za izjemno mehko. Na kako velike kose ali kocke meso narežete, preden ga daste v lonec, ni določeno in je stvar posameznika, a če delate jed na žlico, je dobro, da je kos velik za en grižljaj, smo razbrali iz povedanega.
Pojasnila je, da meso pogosto pripravi že večer prej, ga nareže, da ima bogatejši okus, ga nekateri začinijo z zeliščno soljo, z navadno ali še bolje z domačo vegeto, ki jo tudi sama pripravi in potem s pridom uporablja. Osnova zanjo so peteršilj, zelena, oranžno in rumeno korenje, malo kolerabe in pastinak, je razložila. Kaj drugega od zelenjave ne dodaja, ker želi bolj nevtralen okus. Predstavnica kulturnega društva je takoj dala idejo, da bi jeseni organizirali kulinarično delavnico, na kateri bi se posvetili pripravi domače vegete.
Če se vrnemo k obari …
Izvedeli smo, da je vloga čebule pri pripravi obare izjemno pomembna in da mora biti ta ravno prav, lepo zlatorumeno popražena. Uporabila je svetlo čebulo. Večkrat je opozorila na kakšen detajl pri kuhi, kulinarični trik, ki se je udeleženkam zdel smiseln in so ga nekatere že poznale, medtem ko so druge zanj slišale prvič. Aktivno so sodelovale z vprašanji, delile svoje izkušnje in si tudi delale zapiske.
Medtem ko se je čebula pražila, se je Anka Ančimer lotila priprave testa za vodne žličnike. Nekateri sicer v obaro dajo krompir, ona se je odločila za žličnike, ker jo je potem tudi lažje pogrevati, ampak kakor je kdo vajen, je dejala.
Pripravljeno testo za vodne žličnike je tudi dobro pustiti nekaj časa počivati, da postane bolj prožno in raztegljivo. Zanj je uporabila moko, jajca in sol. Če želimo, da so bolj rahli, lahko dodamo tudi malce pecilnega praška. Nekateri potem testo zalivajo z vodo, spet drugi z mlekom, dodajo malce sladke smetane, kar jih naredi še bolj rahle …, je naštevala. Sama se je tokrat odločila za vodo.
Vodni žličniki se lahko pripravljajo ročno ali s posebnim kuharskim pripomočkom, niso pa to vlivanci, kot včasih kdo misli, je povedala.
Z recepti pa je pri kuharici, kot je Anka Ančimer, tako, da so ti sedaj že »zapisani« v njenih občutkih, na čemer potem slonijo tudi njene odločitve pri kuhi ali peki.
(Se nadaljuje)
