Neopazen, neoznačen greben

Greben Primožkovih hribov se dviga nad dolinami Tržiške Bistrice, Dolžanke in Zalega potoka. Greben je naupadljiv, kljub temu da je več kot očiten, sploh če se iz Jelendola po cesti vzpenjamo proti planini Dolžanki in na Kofce. Po cesti in blatnih kolovozih se da priti na vrh povsem običajno in nezahtevno, a spodnji opis je zahtevnejši in prepričana sem, da vsako leto tudi malce drugačen, saj je moč narave neizmerna. Tura je strma, nujen pa je občutek za teren in za brezpotje, saj je pot treba »videti«, čeprav je ni. V pomoč so nam manjši možici, a predvsem na tistih mestih, kjer so več kot nujni. Poskusimo? Pa dajmo!

Zapeljemo se v Tržič, nato pa nadaljujemo skozi Dovžanovo sotesko do Jelendola, kjer na parkirišču, ob graščini Puterhof, parkiramo.

Mimo graščine se povzpnemo v smeri grobnice barona Borna. Smerokaz nas usmeri na stopnice. Ko se te končajo, smo na širši, zložni stezi, ki nas v nekaj minutah pripelje do monumentalne grobnice. Če se nam ne mudi preveč v strmino, se sprehodimo do nje, da si ogledamo veličastno monumentalnost. Kamnita zidana grobnica je narejena iz apnenca, je polkrožnega tlorisa in je zaključena z dvema piramidama. Omejujeta jo kamnita škarpa in kovana secesijska ograja.

Nato pa se malce vrnimo nazaj in na desni strani, kjer poteka nekakšen grebenček, bomo opazili skromno stezico, ki se strmo požene v breg. Strmina je res izjemna, a potka kar lepo sledljiva. Pot se približa grapi. Hodimo po njeni desni strani, ko nas eden od možicev usmeri na drugo stran grape. Sledimo slabo vidni stezici, ki nas pripelje na razgleden pomol. Smo tik nad pečinami. Sledi prečenje strmega travnika oz. frate, ki nas pripelje na posekan del gozda. Iz ferate se lepo vidi kmetija Tič na drugi strani doline. Vzpenjamo se strmo navzgor po poseki, ko dosežemo kolovoz tik pod vrhom. S kolovoza se povzpnemo na vrh, imenovan Primožkovi hribi, ki pravzaprav označuje najvišjo točko grebena. S poti proti vrhu se pokaže Stegovnik oz. Štegunek, kot mu pravijo domačini, pa Ženiklovec, Storžič, Kočna, del grebena Košute. Z vrha po grebenu sestopimo na drugo stran. Dosežemo kolovoz, po katerem začnemo sestopati v smeri planine Dovžanka. Če tukaj malce vklopimo navigacijo, ne bo nič narobe. Na naši desni strani je greben Malu Hudo brdo. Kolovoz, ki je bil ob mojem vzponu precej podrt, nas vodi proti dolini. Prečimo manjši potoček, nato pa se z nekaj občutka za orientacijo uspešno priključimo markirani poti, ki vodi iz Jelendola na Kofce. Skozi Globoko dolino in mimo krmišč za živali se vrnemo nazaj v dolino, na izhodišče pri graščini Puterhof. Grof Julius Born je dolga leta prihajal na Gorenjsko, predvsem na lov. V zakup je vzel lovno pravico, nato pa je gozdove odkupil. Z njegovim prihodom se je začelo obdobje sistematičnega urejanja gozdov. Jelendol se je do leta 1955 imenoval Puterhof in Born si je dal zgraditi dvorec Sveta Katarina. Zgradil je cesto, hidrocentralo z dvema generatorjema. Njegova nenadna smrt je razvoj ustavila, a ga je kasneje nadaljeval njegov sin Karl Born, ki je tudi pokopan v družinski grobnici v Jelendolu.

Nadmorska višina: 1326 m
Višinska razlika: 690 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 5 / 5