V galeriji Gozdarskega inštituta Slovenije v Ljubljani je od minulega decembra na ogled razstava slik Martina Fujana, ilustratorja, slikarja in oblikovalca iz Kamnika, ki je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zaključil študij vizualnih komunikacij.
Ukvarja se z znanstveno ilustracijo, blizu so mu tudi zgodovinske teme in ilustriranje zgodovinskih rekonstrukcij, mitologije in folklore. Tako je med drugim prispeval tudi ilustracije za monografijo o oklepih Narodnega muzeja Slovenije.
Tematika tokratne razstave je gozd, drevesa in živali, ki jih najdemo tam. Narava je namreč njegova druga priljubljena tema, ki ji še posebno v zadnjem času namenja največ pozornosti. Svoje delo med drugim objavlja v reviji Lovec, redno oblikuje in slikovno opremlja tudi tiskovine Društva ljubiteljev ptičarjev. Prav psi ptičarji so predstavljali tudi njegov prvi stik z lovstvom, s katerim se med drugim tudi ukvarja. Januarja 2019 je denimo v kamniškem domu kulture razstavil dela iz serije Tinta v gozdu (gozd v tinti), na tokratni v gozdarskem inštitutu pa je monokromatskim dodal tudi dela v barvnih tehnikah gvaša in akvarela ter olj. »Slikanje z olji in druge barvne tehnike so bile vedno moja želja, a v preteklosti za to ni bilo niti prave energije niti znanja. Po dveh letih pa sem že prišel tudi do večjih formatov, čeprav so barvne tehnike zame še nekaj relativno novega in še odkrivam, kaj vse ponujajo,« pravi Fujan, ki v svojem slikarskem razvoju dopušča spontanost in predvsem čas za napredek. Kot pravi, namreč ne želi hiteti in ustvarjati »na silo«.
To je vidno tudi v delih, ki so še do konca meseca na ogled v gozdarskem inštitutu. Kot lovec veliko časa preživi v stiku z naravo. Podrobno poznavanje motivov, ki jih upodablja, je namreč ključnega pomena za njegovo ustvarjanje. Slikanja se namreč loteva preudarno, z razmislekom in predvsem znanjem o motivih, ki jih ustvarja. Tako je že pred časom začel obiskovati predavanja in terenske vaje iz gozdarstva in dendrologije dr. Roberta Brusa na Biotehniški fakulteti, kjer se je spoznal z drevesnimi vrstami in se jih naučil tudi prepoznavati v naravi. »Bistvo takšnega študijskega pristopa je, da se naučiš opazovati in da tudi veš, kaj gledaš, si bolj pozoren na podrobnosti, vse to pa ti seveda pomaga pri slikanju,« pravi sogovornik, ki bo tudi v prihodnje razpet med znanstveno ilustracijo in slikarstvom. »Bolj kot v novih tehnikah bi se rad preizkusil v kakšni novi tematiki. Rad bi se denimo sistematično lotil ilustriranja drevesnih vrst na Slovenskem. Poleg narave pa me mika vse, kar je historičnega, pa tudi folklorističnega. Morda se bo ob tem razvijal tudi avtorski pristop, bomo videli,« zaključuje sogovornik.