Na začetku sem bil res zanič

Na Pop TV je prišla nova oddaja, ki jo vodite, tokrat ne na terenu, temveč v studiu, z naslovom Vse najboljše novice. Kakšne dobre novice iščete in širite?

Oddaja prinaša svež in drugačen pogled na svet okoli nas. V času, ko je medijski prostor pogosto zapolnjen z negativnimi in dramatičnimi vsebinami, so dobre novice in zgodbe vse prevečkrat prezrte. Oddaja bo delovala kot protiutež. Kot opomnik, da poleg izzivov obstajajo tudi napredek, solidarnost, pogum in preprosti vsakodnevni trenutki, ki nas lahko nasmejijo ali navdihnejo.

Ste novinar, a tudi komik in izvrsten imitator. Kdaj sta se pri vas pokazala talent za imitiranje in ljubezen do odra?

Ko so vrstniki v osnovni šoli gledali Harryja Potterja, sem jaz gledal seje državnega zbora. Posledično sem bil velik oboževalec radijske oddaje Radio Ga-Ga in oddaje Hri-bar. Tekste Marjana Šarca v vlogi Serpentinška in dr. Drnovška sem znal na pamet. Kasneje sem poskusil še sam pred sošolci. Nato pa me je opazila učiteljica glasbene vzgoje Mojca Čebulj, ki je ravno pripravljala scenarij za valeto. Sramežljivi Aleksander se je opogumil in stopil na oder – in še do danes z njega nisem sestopil.

Pri samo osemnajstih ste pisali legendarnemu Sašu Hribarju in on vam je, sliši se neverjetno, še čisto zelenemu dal priložnost v oddaji Radio Ga-Ga. Kako močno je vašo kariero, pa tudi vas kot človeka, zaznamoval Sašo?

Res je. V četrtek sem ga poklical, v petek pa sem bil že v etru na prvem programu Radia Slovenija. Zdaj vidite, kako hitro se pride na RTV. Pa šalo na stran. Priznam, da ne vem, kaj je videl v meni. Na začetku sem bil res zanič. Če bi zdaj k meni na prakso prišel nekdo in pokazal toliko, kot sem jaz takrat, bi ga najverjetneje zavrnil in mu rekel, naj poskusi kaj drugega. Ampak Sašo me je mentoriral. Slišala sva se zelo pogosto po telefonu. V oddaji me je usmerjal in mi doziral minutažo. Zato bom Sašu večno hvaležen. Brez njega ne vem, kaj bi danes počel v življenju.

Med vašimi imitacijami so znani politiki, kot sta Karl Erjavec in Marjan Šarec, pa denimo televizijski voditelj Uroš Slak. Kako dolgo študirate neki lik in za koga se vam zdi, da ga najbolj »zadenete«?

Zadnjič sediva na kavi s kolegom Juretom Godlerjem in debatirava, nakar mi reče: »Ej, stari, ti se spreminjaš v Marjana Šarca.« Tako da očitno najbolj zadenem prav Marjana Šarca. Je pa odvisno – kak lik se včasih rodi kar sam od sebe, v bistvu te kar »pokliče«. Pri kakšnem drugem pa je nekoliko več dela. Res pa je, da sem v zadnjem času kar malo len za nove imitacije. Po volitvah bo treba pljuniti v roke. Pred volitvami je to lahko preveč tvegano – naštudiraš politika, potem pa se sploh ne uvrsti v parlament in si ves čas vrgel stran. (smeh)

Delate kot novinar, v oddaji Svet na kanalu A v rubriki Ne, resno se na satiričen način lotevate politike. Ampak še pred službo na Kanalu A pa ste čisto resno delali na Nova24 TV. Kako gledate na tisto obdobje?

Zdaj bom mogoče koga presenetil, ampak na Novo24 imam zelo lepe spomine. Pri 23 letih sem delal vse – vodil oddaje, pripravljal prispevke in se javljal v živo z volitev. Tam sem se naučil nastopanja pred kamero. Poleg tega smo bili mlada in nadobudna ekipa. Veliko smo delali in se predvsem tudi veliko zabavali. Tudi ko sem prišel na Svet na Kanalu A, sem bil novinar, ki je pokrival notranjo politiko. V času poletja, ko je čas kislih kumaric, pa sem si kdaj lahko privoščil malo kreativne svobode. V tem sem res užival. V času epidemije oddaje Svet ni bilo. Ko smo se vrnili, me je takratna urednica vprašala, kaj bi raje delal. Takoj sem se odločil za satiričen pristop k ustvarjanju in podajanju prispevkov.

Dve leti pa ste bili tudi občinski svetnik na listi SDS na Jesenicah. Enkrat ste rekli, da so v mladosti nekateri poskusili alkohol, drugi kakšne druge substance, vi pa – politiko …

Res je, bil je neki izlet, ki ga danes ne bi več ponovil. Ampak bil sem mlad in sem se še iskal. Res pa je, da ko je prva ljubezen – torej mediji – postajala vse bolj resna, sem srce in telo posvetil samo njej. Čeprav – nikoli ne reci nikoli. Morda me boste pri osemdesetih videli na listi Karla Erjavca ali pa na avtobusu s sendvičem in Pingo sokom ob Pavlu Ruparju.

Zadnja leta živite s partnerico v Begunjah, do kamor so avtobusne povezave bolj slabe. Še vedno uporabljate taksi ali vam je vendarle že uspelo opraviti vozniški izpit?

Ja, v prihodnjih tednih bo moj taksist Miro izgubil najpomembnejšo stranko. (smeh)