Na vrtu

Maj ali veliki traven je v razcvetu. Prvo košnjo so že pospravili, ječmen je svetlo zelen v polnih klasih, prav tako pšenica visoko dviga svoje klasje, da bo čim prej dozorela. Pšenica, najlepši cvet. Ob sončnem zahodu in blagem vetru je čudovit pogled na njivo žita. Naši vrtovi in vrtički prav tako bujno rasejo. Večinoma mislim, da imam lep vrt. Mislim je najustreznejša beseda. Ko pogledam druge vrtove, ugotovim, da so tam rastline precej večje, bujnejše, vse je bolj urejeno. Potem iščem opravičila, da sem poškodovana in ne morem čepeti, težko se sklanjam, ni me bilo doma …

Ko sem bila v Dolenjskih Toplicah, sem na sprehodih opazovala vrtove. Vse je bilo urejeno kot iz škatlice. Potem sem pomislila, da je na Dolenjskem klima bolj mila, vse dozori kakih 14 dni prej. Ni visokih gora, od koder bi se zapodil mrzel veter. Ko sem prišla domov, sem opazovala vrtove v naši okolici – in tudi ti so bili lepši in bujnejši kot moj vrt. Potem sem pohitela v trgovino in kupila sadike. Ko jih nasadiš, je vse skupaj videti že precej lepše. Hudujem se nad pticami (vrabci), ki bi pojedli vso solato. Prekrila sem jo z zeleno mrežo, pa so jo tudi skoznjo kljuvali. Potem sem dala čez še belo folijo. Sedaj raste, kot bi se ji zmešalo. Čebula lepo raste, krompirja pa ni od nikoder. Kaj hočem, na seme pač ne znam vplivati. Posadila sem papriko, kumare, paradižnik sem dala kar v lonce in jih postavila ob steno, da bo topleje in manj vlažno. Naredila sem že drugo serijo domače limonade, tokrat iz mete in rožmarina. V prvomajskih praznikih sem iz Primorske dobila bezeg – 15 litrov bezgovega sirupa je že pošlo. Take so pri nas količine. Drobnjak režem že celo pomlad. Nekaj pa le imam od vrta. Spominjam se gospe, strokovnjakinje, ki nam je govorila: »Vsak dan svojemu vrtu namenite 20 minut časa in pozornosti. Nikoli ne boste imeli zanemarjeno. Vzemite to kot svojo sprostitev. Ne vem, kdo bo komu bolj hvaležen, vi vrtu ali vrt vam.« Torej vrt potrebuje nego in pozornost. Za dobro se moramo tako zelo truditi, slabo pa pride samo od sebe. Slak je najbolj trdovraten in nadležen. Nasadila sem tudi balkonske rože. Janez je naznanil, da bi imel rože tudi na balkonu, kar sem že pred časom ukinila. Rekla sem, da lahko, vendar jih jaz ne bom zalivala. Obljubil je, da bo skrb prevzel on, naj se torej prepustim presenečenju. Leseno ograjo je prebarval, da bo malo bolj zaščitena pred rožami. Meni so všeč barve, zato sem nasadila pisane rastline različnih barv, take, ki rastejo navzdol, in osnovne pelargonije, ki rastejo navzgor. Tako jih gledam tudi na notranji strani oken, v prostoru, kar mi je zelo všeč. Rože in vrt hrepenijo po naši vsakodnevni negi in pozornosti. Če jo dobijo, lepo cvetijo in rastejo. Če je ne dobijo, je pri sosedovih vedno bolje in lepše.