Mihaelov sejem, Mengeš / Foto: Ana Jagodic Dolžan

V nedeljo so ponudbo na stojnicah popestrili prikazi različnih opravil in spretnosti. / Foto: Ana Jagodic Dolžan

Mihaelov sejem letos v znamenju dveh jubilejev

Letošnji Mihaelov sejem je bil trideseti po vrsti, Veteranska sekcija Mengeške godbe pa je z nastopom na tradicionalni sejemski prireditvi zaznamovala 25-letnico delovanja.

Mengeš – Tridnevno dogajanje v središču Mengša, v okolici Kulturnega doma in drevoredu ob Pšati, je potrdilo, da je Mihaelov sejem pomemben del družabnega in kulturnega utripa kraja. Letos je bila sejemska prireditev trideseta po vrsti in tako še privlačnejša. »Ob jubileju si zasluži bogatejši program, čeprav tudi v preteklih letih ni bil bistveno manj pester,« je povedal predsednik Kulturnega društva Mihaelov sejem Matjaž Repnik, vesel, da se je vzdušje ob jubileju čutilo tudi v odzivu obiskovalcev. Posebej množično je bil obiskan sobotni tradicionalni koncert Mengeške godbe, ki so ga tokrat začinili z nastopom Ansambla Saša Avsenika.

Zvoki godbe so prireditveni prostor polnili tudi ob odprtju sejma, ko je Veteranska sekcija Mengeške godbe s slavnostnim koncertom zaznamovala četrt stoletja igranja. Najstarejšo veteransko godbo v Sloveniji sestavlja 37 godbenikov, starejših od 50 let, iz Mengša in nekaterih drugih krajev. Kot pojasnjujejo, jih povezujejo ljubezen do glasbe, veselje do nastopanja, prijateljstvo in dobra družba. V nedeljo popoldne so v Mengšu gostili še šest sorodnih zasedb, ki so sodelovale na 17. Festivalu veteranskih godb Slovenije. Z njim so sklenili obsejemski glasbeni program, v katerem so odmevali tudi zvoki orglic, harmonik in citer.

Na sprehodu med ponudbo lokalnih dobrot, domače in umetnostne obrti, tekstila in različnih drugih izdelkov na skupno več kot sedemdesetih stojnicah pa so obiskovalci v nedeljo lahko spremljali tudi prikaze različnih opravil in spretnosti, od žganjekuhe, sekanja drv in kovaškega dela do izdelave košar, prtov in izdelkov iz koruznega ličkanja. Betka Kralj iz okolice Domžal je iz suhega ličkanja, spletenega v kito, ustvarjala predpražnik. »Zanj potrebujem približno šest metrov kite, nekoliko daljšo šivanko in dovolj močno vrvico,« je pojasnila. Spretnost je usvojila že v otroštvu, ko so med zimskimi počitnicami iz ličkanja šivali različne uporabne izdelke, med njimi tudi copate, je obudila spomine.