Leto zaključili v kopalkah

Jezersko – Medtem ko se večina ljudi v zavetju toplih domov pripravlja na silvestrovanje, se najpogumnejši zberejo ob jezeru, se slečejo in skočijo v ledeno vodo. Letos je bil tradicionalni silvestrski skok izveden že trinajstič, kar potrjuje, da je dogodek prerasel začetno idejo in postal prava tradicija. Idejni oče silvestrskega skoka Franci Zadnikar se začetkov še dobro spominja. »Ideja je prišla spontano. Dva sta se odločila, da se bosta šla namočit v Portorož, mi pa smo rekli, da ne bomo hodili na Primorsko, če imamo tukaj jezero. Pa še bolj hladna je,« pove z nasmehom. Po njegovih besedah je namen skoka simboličen – udeleženci naj bi z ledeno vodo s sebe sprali grehe preteklega leta in čisti zakorakali v novo. »Voda ima po navadi med 2 in 3 stopinje. Lepo se je prijelo, tradicija gre naprej. V začetku je bilo bistveno več domačinov, kasneje pa so se pridružili tudi tisti, ki pogosteje izvajajo skoke v mrzle vode, ter pogumni posamezniki.«

Letošnje razmere so bile še posebej zimske. Temperatura zraka se je spustila na –9 stopinj Celzija, Planšarsko jezero pa je bilo deloma že prekrito z ledom. Na enem delu so se obiskovalci drsali, na drugem pa so pogumni plavalci eden za drugim stopali proti vodi, ki je imela približno 2,5 stopinje.

Med najmlajšimi udeleženci sta bila 11-letni Samo in 13-letna Staša Rajšp z Jezerskega. Samo se je silvestrskega skoka udeležil že tretjič. »Navdih mi je Wim Hof,« je povedal brez oklevanja. Njegova starejša sestra Staša je bila letos v vodi prvič. »Malo me je strah,« je priznala pred začetkom. Čeprav sta oba vajena mrzle vode – poleti se pogosto kopata v Mlinščici, kjer ima voda okoli 8 stopinj – je bil silvestrski skok povsem drugačna izkušnja. »Za tak podvig res potrebuješ pogum,« sta se strinjala. Njuna taktika je bila jasna: »Hitro notri, hitro ven, potem se obleči in spiti topel čaj.« Med udeleženci smo ujeli tudi Nemca Floriana Wiesenbergerja, ki se je dogodka udeležil samozavestno in brez posebnih priprav. »Uživam v mrazu,« je dejal. »Malo me je strah, kako dolgo bom zdržal, ampak sem si res želel sodelovati.« Prvič je v ledeno Planšarsko jezero na zadnji dan v letu skočil tudi domačin Kristjan Zupan. »Nič se nisem pripravljal. Miselni proces je bil samo: gremo,« je dejal. Na prizorišče je prišel med zadnjimi, ko so se drugi že odpravljali v vodo. »Hitro sem se slekel in kar letel notri. Težje je bilo priti ven,« je priznal. Njegov načrt po skoku je bil povsem preprost: »Spiti nekaj toplega in iti domov pod odejo.«