Kolesarjenje Baltik 2024, 9. del

Po zajtrku, ki smo si ga pripravili kar sami, smo zavrteli pedale proti jugu. Cesta nas je iz mesta Marijampolė vodila skozi mehko jutranjo svetlobo do mesta Kalvarija, majhnega kraja s približno štiri tisoč prebivalci, ki je nastal v 17. stoletju kot spomin na Jezusovo križanje. Tam smo se za hip ustavili, nato pa zavili proti zahodu. Prvič po dolgem času smo zapustili ravnino. Gričevnata pokrajina je bila prijetna novost. Pri kraju Smalnyčėnai smo zapustili asfaltno cesto in nadaljevali po makadamu. Deset kilometrov makadamske tresavice čez razgibano pokrajino nas je utrdilo in tudi nekoliko zaprašilo.

Pri naselju Vygreliai, kjer smo se spet srečali z asfaltom, smo zavili proti meji. Po široki, prazni cesti brez avtomobilov smo prispeli do vasice Sudawskie na Poljskem. Razgibana cesta se je vila po gričevnati pokrajini skozi polja, travnike in gozdove. Kratki klanci in spusti, ki so se menjavali kot valovanje morja, so nam pričarali prave kolesarske užitke.

V vasi Wiżajny ob istoimenskem jezeru nas je že čakal eden od spremljevalnih kombijev. Drugi je bil na poti iz bolnišnice. Naš kolega je zjutraj pri prečkanju železniških tirov v mestu Marijampolė nesrečno padel in si poškodoval roko. Na žalost je moral nadaljevati kot sopotnik v kombiju.

Po malici smo kolesarili tik ob meji z Rusijo. Eksklava Kaliningrad nas je spremljala z druge strani gozda. Pot ob ruski meji se je začela v bližini tromeje med Litvo, Poljsko in Rusijo, kjer smo bili od Rusije oddaljeni le okoli 200 metrov.

V vasi Żytkiejmy z okoli 900 prebivalci domuje uprava krajinskega parka Romincka divjina (Puszczy Rominckiej). Zadnjih dvajset kilometrov smo kolesarili po obrobju tega naravnega bisera, ki obsega več kot 14.000 hektarjev in je eden najbolj divjih in skrivnostnih predelov Mazurije. Gozdovi, ki prekrivajo večino parka, skrivajo številna šotišča, jezera, rečne doline in globoke kotanje. Med prebivalci gozda izstopajo jeleni, losi, bobri in številne ptice. Zaradi svoje lege in nedotaknjenosti velja za pravo oazo tišine in naravnega miru. Na obrobju gozda so tudi večja jezera Gołdap, Czarne, Przerośl in Pobłędzie.

Cilj tokratne etape je bil Gołdap, zdraviliško mesto s 13.000 prebivalci, ki leži le štiri kilometre od meje z Rusijo. Mesto je pomembno središče lokalne trgovine in gospodarstva. V bližini mesta je tudi smučišče Piękna Góra.

Sprehod skozi mestni park in večerja v prijetnem vzdušju sta bila zaslužena pika na i dnevu, ki se je začel v ravninski Litvi in končal v gričevnati Poljski.

(Se nadaljuje)