Kolesarjenje Baltik 2024, 4. del

Sončno jutro nas je znova zvabilo na kolesa. Začela se je tretja etapa, tokrat iz mirne vasice Baltezers proti živahni Rigi – največjemu mestu vseh treh baltskih držav. Pred nami je bilo dobrih dvajset kilometrov prijetnega kolesarjenja po lepo urejeni kolesarski stezi, ki poteka ob glavni cesti in vodi mimo jezera Jugla. Mesto se nam je postopoma razkrivalo – najprej redkejša naselja, nato vse bolj zgoščen promet, vedno višje stavbe in čedalje hitrejši ritem vsakdana.

Kolo je idealen sopotnik za raziskovanje mest – hitro, svobodno in brezskrbno. Naša prva postaja v Rigi je bila znamenita osrednja tržnica, ki domuje v nekdanjih hangarjih za nemške cepeline iz začetka 20. stoletja. Ta arhitekturna posebnost in živahno srce mestnega vsakdana je od leta 1998 skupaj z zgodovinskim jedrom Rige vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.

Ogled starega mestnega jedra nas je popeljal med mogočne stavbe, ki pričajo o bogati zgodovini mesta. Občudovali smo riško stolnico, slikovite stolpe Petrove cerkve, mestno hišo ter znamenito Hišo Bratovščine črnoglavcev – simbol trgovske moči srednjeveške Rige. Po prečkanju mestnega kanala smo se ustavili na Trgu svobode, pri impozantnem Spomeniku svobode – simbolu latvijske neodvisnosti.

Riga, mogočno in kulturno srce Latvije, nas ni pustila ravnodušnih. Njeno staro mestno jedro nas je očaralo s čudovito secesijsko arhitekturo, urejenimi zelenimi parki ter živahnim in prijaznim utripom. Mesto ob ustju reke Daugave, ki po 1020 kilometrih poti skozi Rusijo in Belorusijo doseže Baltsko morje, nas je povsem prevzelo.

Po ogledu Rige smo prečkali mogočno reko Daugavo in se poslovili od latvijske prestolnice. Pot nas je vodila skozi naselja ob železniški progi Riga–Jelgava, mimo Stūnīšija in Olaina, kjer smo si privoščili odmor za malico.

Kolesarjenje smo nadaljevali v objemu narave, kjer so nas široke makadamske poti vodile čez razkošna polja in cvetoče travnike, ponekod pa tudi skozi prijetno senčne gozdove – vse do Jelgave, cilja tretje etape.

Z mostu čez reko Lielupe se je odprl lep pogled na palačo Jelgava, ki stoji na rečnem otoku. Zgrajena je bila v 18. stoletju, v času Kurlandije, in je bila nekoč znana kot palača Mitau – tako, kot se je takrat imenovalo tudi samo mesto.

Mesto Jelgava, ki leži 35 kilometrov od morja in komaj 3,5 metra nad morsko gladino, nas je pričakalo z umirjeno atmosfero. Namestili smo se v hotelu na obrobju mesta in se s kolesi odpravili še na večerni ogled mestnega jedra.

Za nami je bil dan, povsem drugačen od prejšnjih – dan velikih mest, mogočnih rek in spokojnega podeželja. Tretja etapa je bila uspešno zaključena – s kolesom smo prečili srce Latvije.

(Se nadaljuje)