Islandija (5)

V mestu Vik i Myrdal sem ostal dva dni. Ogledal sem si turistično zanimivo mesto in nakupil novo tedensko zalogo hrane.

Mesto Vik je tako majhno, da sem si ga ogledal v enem dnevu. Najbolj znana je črna plaža, ki je od mesta oddaljena deset minut vožnje z avtom. Ker avta nisem imel, sem moral improvizirati. Blizu kampa je manjši hrib in nanj sem šel brez pričakovanj, na vrhu pa sem bil presenečen, da tam ni več ljudi. Uro hoda in bil sem popolnoma sam. Na eni strani sem bil obdan s klifi in neskončnim Atlantikom in sem se na glas smejal atlantskim papigam – mormonom, na drugi pa sem s ptičje perspektive gledal znano črno plažo in množični turizem. Opazil sem, kako zelo nepredvidljiv je ocean. Nekaj časa valovi mirno in spokojno, nato pa se na obalo prebije ogromen val. Ni bilo malo turistov, ki jih je zmočil. Na žalost tudi kakšnega vzel s seboj. Velikokrat zaradi kakšne neumnosti, nujne fotografije in podobno.

Zaključil sem pot po južnem delu Islandije in se počasi premikal proti vzhodu. Tam sem prvič v življenju preizkusil avtostop. Bil sem tako živčen, da sem se 15 minut samo pripravljal nanj. A kaj kmalu sem ugotovil, da to ni prav huda znanost. Stopiš na rob ceste, poskrbiš, da si videti normalno, in iztegneš roko. Nekateri ljudje peljejo mimo, drugi v žalosti pokažejo, da nimajo prostora. Najbolj zanimivi so mi bili tisti, ki so ob pogledu name postali jezni in so opletali z rokami, ko so se peljali mimo mene. Vendar ni besed, ki bi opisale veselje, ko avto vklopi desni smernik in ustavi. Kot da bi se mi odprl nov svet. Od točke A do B sem prišel zastonj. Bil sem tako navdušen, da se kar nisem mogel nehati smejati. Hkrati sem na ta način spoznal veliko več ljudi.

V naslednjih dnevih so mi ustavili Američanka iz New Yorka, Španka iz Valencie, kar dosti Poljakov in na koncu mlad Nizozemec. Z njim sem se vozil tri dni. Z avtostopom in peš je prepotoval Novo Zelandijo in si je obljubil, da če kdaj vidi avtostoparja, ga bo pobral.

Tako sem prišel do Skaftafella, največjega ledenika v Evropi Vatnajökull in plaže diamantov. To je plaža, na kateri se ustavijo kosi ledenika, preden zapustijo obalo. Zato je videti, kot da je polna diamantov. Naposled sva z Nizozemcem prišla do mesta Hoffen. Tam sva prespala v kampu.

Skoraj vsi ti dnevi so bili sončni ali pa vsaj ne deževni. Islandija je v soncu nepopisno lepa. Kot da bi žarela. Ko sem se ulegel v svoj petzvezdični šotor, nisem mogel verjeti, kako mi minevajo dnevi. (Se nadaljuje)