TrainStation SubArt Kranj je gostil Gliste. / Foto: Alenka Brun
TrainStation SubArt Kranj je gostil Gliste. / Foto: Alenka Brun
Glasbene Gliste
V TrainStation SubArtu v Kranju je nedavno nastopila zasedba Gliste. Gre za glasbeni dvojec, prepoznaven po svojih kartonastih maskah, ki je ravno prav drugačen v svojih besedilih in glasbi, da pritegne marsikoga ter pri poslušalcih vzbudi radovednost.
Člana pravita, da sta izbrala množinsko obliko imena, ker v prihodnosti želita glasbeno družino širiti, se jima pa že sedaj običajno na odru največkrat pridružita še basist in bobnar. »Odločala sva se med imenoma Škatle in Gliste. Čeprav imajo na prvi pogled škatle morda z nama več skupnega, so nama gliste vsebinsko bližje, ker so na videz nepomembne, skrite pod površjem, a vendarle ves čas delajo,« pojasnita.
Identitete ne razkrivata. »Ne želiva, da bi bilo v ospredju, kdo sva, ampak kaj ustvarjava,« povesta. Ne želita osebne slave ali prepoznavanja na ulici. »Všeč nama je, da se lahko z nekom, ki obožuje Gliste, pogovarjava, ne da bi vedel, kdo sva.« Kako pa se je začela njuna skupna zgodba, nas je zanimalo. »Poznava se dovolj dolgo, da dobro veva, kaj je obema všeč. Iz skupne želje po ustvarjanju sva začela pisati kratke, preproste pesmi, brez kakršnegakoli cilja ali načrta o izdaji. Pesmi so nastajale spontano in predvsem iz zabave,« pravita. Šele kasneje sta začela razmišljati, kako bi vse skupaj predstavila širšemu občinstvu. Zanimalo ju je namreč, kako daleč lahko glasbeni projekt, ki na prvi pogled ne deluje resno in temelji na zabavi in humorju, sploh pripeljeta. In tako ju je ustvarjanje postopoma vodilo do prvega albuma. Tega sta izdala lani, naslovila pa Sprehod. Na njem je 13 pesmi, ki so nastajale zadnjih nekaj let, pravi dvojec. »Vsaka pesem ima svojo zgodbo, ki temelji na vsakdanjem življenju oziroma obravnava teme, s katerimi sva se v tem obdobju srečala.« Z albumom sta poslušalce želela povabiti na sprehod po svetu Glist, pravita.
Ker je glasba drugačna od klasičnih radijskih hitov, sta veliko pozornosti namenila tudi vizualnemu delu. Za vsako pesem sta ustvarila videospot v t. i. DIY produkciji, kar v bistvu pomeni, da sta za vse poskrbela sama. Razložita tudi, kako in zakaj sta za masko izbrala ravno kartonasto škatlo.
»Ko sva začela razmišljati o izdaji, sva morala premisliti tudi, na kakšen način svojo glasbo predstaviti ljudem. Prva ideja je bila povsem drugačna. Na srečo pa sva ravno tisti dan imela na mizi prazno škatlo in sva jo uporabila kot ogrodje, na katero sva nalepila razne materiale, ki sva jih našla doma. Zdi se nama, da je tudi tukaj povezava z glasbo. V obeh primerih gre za nekaj zelo preprostega, nekaj, kar lahko ustvari vsak. Čeprav so škatle manj obstojne od drugih materialov, jih lahko brez težav popravljamo ali v primeru poškodb celo izdelamo nove.«
Na glasbeni sceni je dvojec dovolj dolgo, da se ne obremenjuje preveč z mnenji drugih in ustvarja predvsem to, kar ga veseli.
»Rada raziskujeva rime oziroma besede, ki med seboj zvenijo zelo podobno in jih vsebinsko želiva predstaviti kot neko smiselno zgodbo. Navdih črpava iz vsakdanjega življenja.« Besedila so namenoma preprosta, pravita. »Želiva, da delujejo tako, kot da bi jih lahko napisal kdorkoli. V tem je njihov čar. Seveda jih nekaj konča tudi v smeteh, kar je del procesa ... Gre za igrive, kratke elektronske pesmi z nekaj absurdnimi besedili. Rada združujeva igrive, otroško obarvane melodije z energijo trših glasbenih zvrsti, kar ustvari kontrast, ki ga ljudje morda ne pričakujejo.«
Nikoli nista razmišljala, da bodo Gliste postale takšen hit. Nista pričakovala takšnega odziva. Od začetka pa jima je bilo jasno, da bo projekt verjetno deležen tudi slabih odzivov in žaljivk. Vesela sta, da se na drugi strani vsebina njunega ustvarjanja ljudi dotakne, tudi če se po poslušanju vprašajo, kaj so pravkar slišali.
Zabavata se ob branju vseh komentarjev. »Nekaterim ljudem se zdi, da jemljemo prostor glasbenikom, ki po njihovem mnenju ustvarjajo bolj 'kvalitetno' glasbo, a nikogar ne siliva s svojo vsebino, jo samo ponujava,« sta iskrena.
Bi lahko rekla, da je Stanka vajin največji hit, ju povprašamo. »Glede na odziv in oglede zagotovo. Je tudi najbližje stilu glasbe, ki jo rada poslušava v prostem času. To je tudi prva pesem, ki sva jo ustvarila skupaj in z njo začela projekt Gliste,« odgovorita.
Pa prihodnost, nas je zanimalo za konec. Kam želita peljati Gliste? »Na globalno raven. Grammy in zlata piščal sta še vedno visoko na seznamu ciljev, prav tako razprodane Stožice,« izstrelita. Rada pa bi ustvarila tudi kakšno pesem v tujem jeziku in v projekt bi vključila še več ustvarjalnih talentiranih ljudi, zaključita.