Neukrotljive pinkepanke – Sar, Ana in Alex – so z brezkompromisnim pankom, ostrimi besedili in hipnotično odrsko prezenco dale sobotnemu večeru neizbrisen pečat. / Foto: Primož Pičulin
Glasba, filmi in pivo
V Alternativnem kulturnem centru Nama v Škofji Loki sta se v dveh večerih zrcalila humor in angažma – od Večera slabih filmov in slabega piva do Pokalice, eksplozivnega koncertnega večera gorenjskih in tujih glasbenih skupin.
V Nami očitno jemljejo kulturo resno, tudi takrat, ko ta ni resna. Šesti Večer slabih filmov in slabega piva je bil znova poklon vsemu, kar je tako nerodno, da postane čarobno. Občinstvo se je tokrat ob dveh filmskih relikvijah razpustilo v smeh, ironijo in kolektivno katarzo. Dogodek, ki ga lahko razumeš le, če ga doživiš: ko dno slabega okusa postane estetika in ko se v skupnem nasmehu skriva več ljubezni do filma kot v marsikateri festivalski projekciji.
K temu je prispevalo tudi »slabo pivo«, izmed katerih so izbirali tudi najboljšega med najslabšimi. Iskreno povedano pa je bil zmagovalec vsak, ki si je dovolil uživati brez kančka krivde, v duhu sproščenega filmskega druženja, ki ga v Nami znajo pripraviti s pravšnjo mero duhovitosti in distance.
Da v Nami ne ostajajo le pri ironiji, pa dokazuje napoved filmskega večera, posvečenega režiserju Maku Sajku (v soboto, 1. novembra, ob 19. uri), prvemu slovenskemu filmskemu režiserju s formalno izobrazbo. Sajko, mojster družbeno angažiranega dokumentarca šestdesetih in sedemdesetih let, je s filmi v domačo kinematografijo vpisal resničnost tistih, ki so jo drugi spregledali.
Če je bil petkov večer posvečen kinematografskemu absurdu, je dan kasneje Pokalica poskrbela za pravcati glasbeni udar. Štiri skupine, štirje pristopi, ena energija.
Golcar, kranjski hardcore metal trio v sestavi Oskar Valant, Vasja Zupanc in Gal Primc, je tišino razbil z udarno kombinacijo beatdown rifov, brutalne natančnosti in presenetljive glasbene zrelosti. Z udarnim začetkom so že v nekaj minutah postavili ritem večera – surov, iskren, brez olepševanja. Njihov zvok diši po garaži, znoju in mladostni jezi, a pod plastjo distorzije se skriva resna ambicija. Plošča je že v nastajanju, in če bo tako energična kot njihov nastop, zna biti Golcar eno bolj vznemirljivih imen prihajajoče gorenjske scene.
Sledila je zasedba pinkepanke, kamniško-kranjski ženski trio (Sar, Ana, Alex) je oder zavzel brezkompromisno, brez olepšav in z ostrino, ki je panku včasih že skoraj manjkala. Njihove pesmi so manifest – neposredne, družbeno kritične in brutalno iskrene. Kar izpade kot kaos, je v resnici točno to, kar pank mora biti: odpor, čustvo in svoboda v treh akordih.
Svojo težo sta večeru dodali še španska doom zasedba Cruzeiro, ki je Loško zavila v temno sivo meglo zvočne melanholije, ter postojnski CarlxJohnson, ki so poskrbeli za hardcore eksplozijo.
Tisto, kar odlikuje AKC Nama, ni le raznolikost programa, ampak iskrenost, s katero se lotevajo vsega. Tu ni prostora za elitizem, temveč za skupnost, ki diha, ustvarja in se smeji skupaj. Naslednji dogodki v Nami so že na obzorju: v petek, 31. oktobra, odprtje razstave avtorice Sare Farah Kurnik, v novembru pa se med drugim obetajo mednarodni koncertni biseri, kot je finski glasbenik Likane Leppäne in japonski duo Heavenphetamine.
