Frančev stoti jubilej

Ob jubileju je slavljenec delil nekaj svojih najživahnejših spominov. Rodil se je 29. novembra 1925 v Strahinju, v času velikih družbenih in političnih sprememb. Otroštvo in mladost sta mu močno zaznamovala druga svetovna vojna, ki je po njegovih besedah pustila sled, ki še danes ni izbrisana. Številne dogodke iz tistega časa si zapomni z jasnostjo, ki je mlajšim generacijam skoraj nepredstavljiva. »Marsikaj sem videl in doživel, marsikaj, kar si človek danes težko predstavlja,« pove stoletnik. Po vojni si je ustvaril družino. Aprila leta 1950 se je poročil z ženo Angelo, s katero sta skupaj preživela več kot sedem desetletij. Njuna vez je bila trdna in polna predanosti. Ustvarila sta si družino in vzgojila dva otroka – sina Aca in hči Bernardo. Slednji je Franc zelo hvaležen, saj je v zadnjih letih njegova velika opora, brez katere ne bi zmogel. Zadnjo, 72. obletnico poroke sta z ženo praznovala aprila 2022, le nekaj mesecev preden se je Angela julija istega leta poslovila.

Čeprav je telesno za svoja leta v dobrem stanju, se Sajovic že dalj časa spopada z močno okvaro vida in sluha. Danes skoraj ne vidi in skoraj ne sliši, zato so mu številne dejavnosti, ki so mu nekdaj krajšale dneve, nedostopne. Ne more brati, gledati televizije ali poslušati radia. »Tako živeti je res težko,« potoži včasih, ko se dnevi zdijo predolgi. Kljub temu pa ostaja izjemno aktiven. Njegovo glavno zdravilo in rutina je vsakodnevna hoja. Po zajtrku se napoti na pokopališče, kjer dvakrat na dan obišče grob svoje žene. Hoja mu prinaša mir, zbranost in občutek, da življenje še vedno teče. Svoje poti nadaljuje po poljskih stezah, ki jih pozna že desetletja. Rad se ustavi tudi pri Domu upokojencev Naklo, kjer pozdravi stanovalce. »Hoja me drži pokonci,« pravi Sajovic, ki kljub težavam z ravnotežjem ne opušča svojega vsakodnevnega gibanja. Zvečer je običajno že zgodaj utrujen, zato odide počivat že okoli 17. ure. »Saj je vseeno, ali sedim ali ležim – pomembno je, da dan mine.«

Poseben ponos mu predstavlja mizarska delavnica, ki jo je pred desetletji vzpostavil njegov zet Igor. Delavnica je skozi leta postala trden družinski projekt, danes pa jo vodi vnuk Primož, ki nadaljuje tradicijo. Letos se mu je po končani srednji šoli pridružil še pravnuk Anže, kar gospoda Franca izjemno razveseljuje. Pravi, da sta »pridna fanta«, ki s predanostjo razvijata delo. Poleg Primoža ima Franc še dve vnukinji, Špelo in Katjo, poleg Anžeta pa ga razveseljujejo tudi pravnuki Sara, Jan, Inja in Maj. Ob jubileju so mu župan in člani DU Naklo zaželeli predvsem veliko zdravja, notranjega miru in toplih trenutkov z družino.