Kamorkoli si se ozrl je bilo nebo polno barv, vrvic in mnogo različnih oblik ter barv zmajev. / Foto: Nik Bertoncelj

Kamorkoli si se ozrl, je bilo nebo polno vrvic in zmajev mnogo različnih oblik ter barv. / Foto: Nik Bertoncelj

Festival, kjer zmaji povezujejo ljudi

Čeprav Weifang po svetu slovi kot mesto zmajev, sem pravo vrednost te tradicije začel razumeti šele skozi ljudi. Zmaji tukaj niso le simbol na razglednicah ali spominkih, ampak so del vsakdanjega življenja in ponosa domačinov. Njihove podobe spremljajo obiskovalca skoraj na vsakem koraku, še bolj pa jih začutiš skozi dogodke, na katerih sodeluje celotno mesto.

Nebo je bilo polno zmajev vseh možnih velikosti in barv. / Foto: Nik Bertoncelj

Nebo je bilo polno zmajev vseh mogočih velikosti in barv. / Foto: Nik Bertoncelj

Obisk kitajske je bil povezan s 43. mednarodnim festivalom zmajev v Weifangu – dogodkom, katerega odprtje je skoraj tri ure potekalo v slovesnem vzdušju. Organizatorji so pripravili bogat program, poln glasbe, plesa in bogate kulturne dediščine. Med slovesnostjo ob odprtju je potekal sprevod sodelujočih, ki so zastopali več kot šestdeset držav s celega sveta. Letošnja posebnost pa je bila, da je naša fotografska skupina imela priložnost sodelovati pri slovesnosti in se pred večdesettisočglavo množico sprehoditi po ogromnem odru ter zastopati tako fotografsko skupnost kot tudi svoje države. Med najzanimivejšimi trenutki, ki sem jih doživel, je bilo naključno srečanje, ki sem ga imel s skupino približno tridesetih otrok prve triade osnovne šole in njihovo učiteljico. Slednja me je kot tujega fotografa povabila na kratek pogovor v (polomljeni) angleščini z otroki. Z nasmehi, pozdravi in radovednimi pogledi so hitro prebili začetno zadržanost in na koncu tudi nekaj vprašanj postavili sami. Čeprav skupnega jezika skoraj nismo imeli, se nam je uspelo sporazumeti. V zahvalo smo naredili skupno fotografijo in podarili so mi dva miniaturna ročno izdelana modela tradicionalnega zmaja.

Skupina šolarjev, s katerimi sem imel pogovor in odgovarjal na njihova vprašanja. / Foto: Nik Bertoncelj

Skupina šolarjev, s katerimi sem imel pogovor in odgovarjal na njihova vprašanja / Foto: Nik Bertoncelj

Šele kasneje sem začel bolje razumeti, kako pomembno mesto imajo zmaji v identiteti Weifanga. Tradicija izdelovanja sega več kot dva tisoč let v preteklost, mesto pa še danes velja za svetovno prestolnico papirnatih zmajev. Vsako leto pripravijo mednarodni festival, na katerem nebo zapolnijo stotine pisanih zmajev vseh mogočih oblik in velikosti, ki združujejo ljudi vseh generacij, tako domačinov kot tudi obiskovalcev s celega sveta. Čeprav festivala nisem doživel v celoti in je bilo časa za ogled premalo, je bilo mogoče čutiti, kakšen ponos predstavljajo zmaji domačinom.

Ognjemet je v zraku pustil svoje sledi, ki so našim objektivom tako ali drugače bili v pomoč, da tudi fotografije dobijo malo drugačen predih. / Foto: Nik Bertoncelj

Ognjemet je v zraku pustil sledi, ki so bile našim objektivom tako ali drugače v pomoč, da tudi fotografije dobijo malo drugačen pridih. / Foto: Nik Bertoncelj

Kot fotograf sem pogosto iskal zanimive motive v arhitekturi ali pokrajini, vendar sem se vedno znova vračal k ljudem. Prav srečanja z njimi in njihova iskrena odprtost je bilo tisto, kar je Weifangu dalo obraz. Zmaji so me najprej pritegnili kot simbol mesta, ljudje pa so poskrbeli, da sem si ga zapomnil predvsem po občutku dobrodošlice. Takšni trenutki ostanejo v spominu precej dlje kot katerakoli znamenitost.