Festival je priložnost za dvig kulture pitja

Visoko – Prizorišče pri visoškem dvorcu je bilo po mnenju vodje festivala Cvetka Dolenca pravi kraj za organizacijo drugega Mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024, saj je tradicija žganjekuhe v Poljanski dolini dolga. Kotel imajo še vedno skoraj na vsaki kmetiji, uporabljajo jih manj, sicer pa v Društvu ljubiteljev domače žganjekuhe ocenjujejo, da se v Sloveniji uporablja od trideset do petdeset tisoč kotlov. Eden od glavnih namenov, ki jih želijo udejanjati organizatorji, je dvig kulture pitja. Kot meni Dolenc, je merica 0,5 decilitra že zdavnaj »iz mode«. »Dejansko premnogokrat pozabljamo na to, da se pri predjedi lahko popije 0,2 decilitra žganja, samo za okus, da telo lažje sprejme hrano. Naš glavni namen je dvig kulture pitja in dvig kvalitete žganja,« je povedal. »V Sloveniji smo žganja postavili na stranski tir, predvsem določeni distributerji zelo promovirajo uvožene izdelke in je posledično promoviranje žganja na zelo nizkem nivoju. Mi ga skušamo dvigovati, s tem pa se dviguje tudi kakovost žganja,« je dodal.

Z dvesto na skoraj štiristo

Na lanskem prvem festivalu na Graški Gori so imeli dvesto tekmovalnih vzorcev, letos so jih prejeli kar 366. »Vzorce smo prejeli iz desetih držav v dvajsetih različnih kategorijah,« je razložil Dolenc. »Vzorci so zelo različni in je treba ogromno truda vložiti v to, da jih razvrstiš v pravo kategorijo. Potem je treba zbrati mednarodno komisijo, da festival pridobi mednarodno veljavo.« Komisija se je v Sloveniji mudila več dni. »Lahko namreč testiraš osemdeset vzorcev na dan. Vzorca ne popiješ, ampak ga izpljuneš. Pomembno je, kakšen vrstni red vzorcev narediš. Od blagih greš k težjim, od nižjih k višjim jakostim …« je skrivnosti ocenjevanja razkril Dolenc. »Kvaliteta se je glede na lani izjemno dvignila, tako med tujimi kot domačimi proizvajalci. Bilo je podeljenih veliko zlatih medalj,« je vesel dejstva, da se njihovo poslanstvo dviga kakovosti uresničuje.

Vse več okusov

Dolenca smo povprašali še, ali se žganje res da narediti praktično iz vsega. Nasmehnil se je in pojasnil, da se zares iz zelo veliko stvari naredi zelo dobro žganje. »Menim, da jabolka in hruške, osnovno sadje za žganje, malo preveč dajemo na stranski tir zaradi vseh sodobnih okusov. Skuhati dobro žganje iz jabolk je skoraj težje kot iz aromatičnih zadev.« A hkrati je tu zares ogromno novih okusov. »Robidovo, lipovo žganje, mastika, storži, ginko, vrtnica, šipek – spekter okusov je vedno bolj raznolik.«

Žganje iz tepk

Hruška tepka je znana po celotni Srednji Evropi, Gorenjska pa je prav posebno zaznamovana z njo, saj tradicija kuhanja žganja iz tepk izhaja iz več generacij. Dolenc je ponosen, da letošnji prvak festivala v izdelovanju tepkovca prihaja prav z Gorenjskega (Kmetija Matijovc iz Podbrezij). »Tepka je naša, gorenjska, zaščitena z geografskim poreklom …, pa jo 'šparamo' v kleti, da ne bi kdo izvedel, da jo imamo, skrbno pazimo nanjo. V gostilnah nam ponujajo viljamovko, a na razpolago imajo najboljšo tepko,« je opozoril. »Zahtevna je za obiranje in za dozorevanje, zares ni lahko narediti dobrega žganja iz tepke,« je še povedal Dolenc.