Dve poti, ena strast – kuhanje

Miša Koplova, po rodu iz Brna na Češkem, je svojo kuharsko strast začutila že kot desetletna deklica. »Mislim, da sem imela komaj deset let, ko sem prvič sama skuhala nekaj večjega za celo družino. Takrat sem začutila, da je kuhanje nekaj več kot le priprava hrane, je način, kako izražam sebe,« je povedala. Kuhanje ji je sprva predstavljalo nekaj, kar je počela za druge. »Da bi jim polepšala dan. Z leti pa je postalo tudi moj način ustvarjanja, sproščanja in učenja.« Njen kulinarični slog temelji na intuiciji in čustvih. »Najprej začuti, potem skuhaj. Hrana mora imeti dušo,« je pojasnila. Zase pravi, da vedno kuha z mislijo na ljudi, ki bodo njene jedi jedli. Med vrednote, ki jih prenaša iz življenja v kuhinjo, uvršča iskrenost, spoštovanje in predanost. »Tako kot v življenju moraš tudi v kuhinji v vsako stvar vložiti sebe,« je poudarila.

Mišo so na tekmovanje MasterChef Slovenija prijavili prijatelji. Kljub svoji mirni drži pred kamero je bilo tekmovanje psihično izjemno naporno za vse tekmovalce. »Veliko sem vadila doma, si delala načrte in recepte. Psihično pa sem se skušala čim bolj odpreti – brez strahu pred neuspehom,« je povedala zmagovalka. Na vprašanje, kako je doživela svoj osebni razvoj v šovu, Miša je brez oklevanja dejala: »Od negotovosti do zaupanja vase. MasterChef me je naučil, da sem sposobna veliko več, kot sem mislila.«

Kot je povedala, vsekakor nikoli ne bo pozabila trenutka, ko je pred sodnike prinesla kulinarično interpretacijo slike Ivane Kobilca, ki je predstavljala poletje. Pripravila je tris jedi, ki so ga sestavljali hobotnica s chorizom in pirejem iz koromača, pokrovačin galantin ter kumarična granita s čilijem, Luka Jezeršek pa je omenjeno mojstrovino poimenoval za krožnik vseh preteklih sezon MasterChefa.

Finale, ki ga je spremljalo veliko pričakovanj, je zanjo tako pomenil simbolične zaključke celotne poti. »Zmes vznemirjenja, adrenalina in neverjetnega miru. Vedela sem, da sem prišla do sem pošteno in s trudom,« se je spominjala in dodala, da zmage sicer ni pričakovala. »Ko sem slišala svoje ime, sem najprej pomislila, da sanjam. Nato pa sta prišla olajšanje in hvaležnost,« je povedala.

Po zmagi Domžalčanka ni dolgo počivala. »Kratek oddih sem si privoščila, potem pa kar hitro skočila v nove ideje. Težko dolgo mirujem,« je priznala. Danes vodi lastno podjetje, organizira t. i. pop-up večerje, snuje kuharske delavnice in razmišlja o svetovanju restavracijam. Njena dolgoročna želja? »Majhna, intimna restavracija z dobro atmosfero,« je povedala. Miša zase pravi, da je kuhanje zanjo vse troje: posel, umetnost in osebni izraz. Prihodnjim tekmovalcem MasterChefa pa svetuje vztrajnost in zvestobo sebi: »Naj vas konkurenca ne prestraši, naj vas motivira.«

Barbara Poljanec: vizualizirala si je finale

Če je Miša očarala z intuitivnim kuhanjem, je Barbara navdušila z natančnostjo, presenetljivimi okusi in osebno rastjo. V finale se je prebila s predanostjo, ki je navdušila tako sodnike kot gledalce. S 84 točkami je bila izjemno blizu končni zmagi. »Sprva nisem verjela, da lahko pridem tako daleč. A sem si to želela. Vizualizirala sem si finale in šla korak za korakom,« je povedala.

Barbara je bila v šovu znana po ustvarjalnosti in čutnosti do okusa. Njena zgodba s kuhanjem se je začela doma, v družinski kuhinji. »Vedno me je nekaj vleklo v kuhinjo, občutek, da lahko iz čisto vsakdanjih sestavin ustvariš nekaj dobrega, kar ljudi poveže, da jih s svojo hrano spraviš v dobro voljo in nasmejiš.« Njen moto je preprost: »Uživaj v kuhanju in delaj s srcem.« Njeno »skrivno orožje« v kuhinji je kis v vseh oblikah – kot pravi, je ravno kislina tista komponenta, ki uravnoteži okuse in doda globino.

Za najbolj nenavadno sestavino, ki jo je kdaj uporabila, je omenila sipino črnilo v makronih, bistven v kuhinji pa je po njenem mnenju oster nož. »Brez tega v kuhinji res ne gre,« je poudarila Škofjeločanka. Izstopala je tudi z izzivom z idrijskimi žlikrofi, kjer je pripravila mousse torto z vsemi ključnimi okusi tradicionalne jedi. »V tem izzivu sem sebi dokazala, česa sem sposobna in kako razmišljam.« Eden najtežjih trenutkov zanjo je bil izziv s torto iz palačink. »Na začetku sem dvomila o sebi, a sem potem dobila spodbudo od sodnika Jezerška – in šlo je samo navzgor.« Spomin na piščančjo rulado pa je tisti, ki ji ostaja najbolj živ. »Vse sem imela pod kontrolo in izziv sem naredila po svoje – najbolje med vsemi. Takrat sem si rekla: Evo, to je tisto, kar znam. To je bil tisti trenutek, ko sem vedela, da sem na pravi poti in da naj zaupam vse.« V tekmovanju je konkurenco doživljala kot prijateljsko. »Res smo se dobro razumeli, si pomagali med seboj in se spodbujali.«

Finale si je sprva samo predstavljala, a vanj ni verjela – dokler ni prišla do tja. Svoje priprave na finale je opisala kot veliko raziskovanja, branja kuharskih knjig, prilagajanja receptov. Osebno ji je MasterChef prinesel veliko samozavesti, nova poznanstva in prijateljstva. »Naučila sem se, da lahko dosežem, kar si želim – le verjeti moram vase.«

Danes že uresničuje nov projekt: odpira svojo slaščičarno na Spodnji Senici, kjer bo pripravljala sladice po naročilu. Poleg tega sodeluje na kulinaričnih dogodkih po Sloveniji. Na vprašanje, ali bi se še kdaj prijavila na takšno tekmovanje, je brez oklevanja odgovorila: »Z veseljem. Bila je izkušnja, ki je ne bi zamenjala za nič na svetu.« Kot je še povedala, ji je med tekmovanjem največ pomenila podpora družine in prijateljev. »Brez njih bi obupala že po prvem izzivu. Ko sem dvomila o sebi, so bili oni tisti, ki so me dvignili,« je še dejala.