Zaključna prireditev je bila prežeta z nasmehi, plesom in prijateljstvom – utrip dvajsetih Dnevov srbske kulture v Kranju je znova pokazal, kako povezujoča in živa je moč skupne kulture. / Foto: DRagan
Dvajset let pesmi in prijateljstva
Jubilejni Dnevi srbske kulture v Kranju v organizaciji Kulturnega društva Brdo so znova dokazali, da kultura ni le spomin, ampak živa vez med ljudmi, generacijami in narodi.
Ko je Kulturno društvo Brdo iz Kranja sredi oktobra odprlo vrata jubilejnim, že dvajsetim Dnevom srbske kulture, niso praznovali zgolj tradicije, temveč tudi vztrajnost, skupnost in iskreno prijateljstvo. Raznovrstni dogodki so Kranj spremenili v prostor srečevanja pesmi, literature, plesa in topline – v prostor, kjer so se prepletle zgodbe preteklosti in obljube prihodnosti.
Vse se je začelo s sredino premiero dokumentarnega filma 30 let z Brdom v prostorih Mestne občine Kranj, ganljivo kroniko tridesetletnega delovanja društva, ki ga je ustvaril Folklor magazin. Film ni bil le spomin, ampak poklon ljudem, ki že tri desetletja s srcem in predanostjo gradijo skupnost. Na platnu so se zvrstili obrazi, plesi, vaje, praznovanja, trenutki utrujenosti in trenutki ponosa – vse, kar tvori tisto nevidno vez, ki kulturo ohranja živo.
Naslednji dan se je dogajanje preselilo v Mestno knjižnico Kranj, kjer je potekala literarna tribuna Ćopićeva trajanja. Letos namreč mineva 110 let od rojstva velikega srbskega pisatelja Branka Ćopića, čigar dela – od Orli vzlete zgodaj do Oslovskih let – so zaznamovala otroštva mnogih generacij. O njegovem delu sta z izjemnim občutkom spregovorila dr. Zlatko Jurić in prof. dr. Renata Agostini, ki sta poslušalce popeljala v svet Ćopićeve nežne ironije, topline in moralne pokončnosti.
V petek zvečer je Kulturni dom Kokrica napolnil mednarodni pevski festival Pesem mojega rodu, na katerem so se zbrali glasovi različnih društev iz Slovenije in tujine. Moški in ženski pevski zbori iz Radovljice, Nove Gorice, Celja in Kranja so napolnili prostor s toplino, ki jo premore le skupno petje. Vsaka pesem je bila spomin na dom, vsaka melodija klic po skupnosti, vsak glas – most čez meje.
Vrhunec praznovanja pa je sledil v soboto, v Športni dvorani Planina, kjer je potekal veliki folklorni spektakel Razigrana mladost. Domačemu KD Brdo so se pridružile folklorne skupine iz Züricha, Vidma, Temišvarja, Radovljice, Ljubljane in Nove Gorice. Večer je bil pravi praznik gibanja, barv in mladostne energije – dvorana se je spremenila v pisano mozaično sliko, kjer so se plesi preteklosti srečevali z nasmehi prihodnosti. Ob spremljavi Orkestra Uragan se je občinstvo prepuščalo ritmu, ki ne pozna jezika, ampak zgolj veselje do življenja.
Sredi plesa in pesmi se je znova pokazalo tisto, kar društvo Brdo nosi v svojem bistvu – ne le ohranjanje kulture, temveč njena širitev. Člani so v vseh teh letih postali ambasadorji srbske kulturne dediščine v slovenskem prostoru in sooblikovalci skupne identitete, v kateri se stikajo jeziki, melodije in človečnost.
Predsednik društva Mitar Vujinović je ob zaključku s hvaležnostjo pozdravil vse nastopajoče, goste in prostovoljce, ki so omogočili, da se je ta kulturni praznik znova zapisal med najlepše dogodke kranjske jeseni. V svojem nagovoru je poudaril pomen medgeneracijskega sodelovanja in z veseljem omenil, da se društvu pridružuje vedno več mladih, ki bodo nadaljevali pot svojih predhodnikov. »Naše poslanstvo ni le ohranjanje tradicije, temveč tudi gradnja mostov – med slovenskim in srbskim narodom ter tudi med vsemi drugimi, ki tukaj živimo. Le tako lahko rastemo skupaj – v spoštovanju, razumevanju in sožitju,« je dejal Vujinović.
Njegove besede so v polni dvorani odzvanjale kot povzetek vsega, kar Dnevi srbske kulture pomenijo, podkrepil pa jih je tudi predsednik Zveze srbskih društev ter marljivi umetniški vodja društva Milan Glamočanin: »Kultura ni tekmovanje, temveč povabilo k srečanju, prijateljstvo ni spomin, temveč odločitev; in prav različnost je tista moč, ki nas drži skupaj.«
KD Brdo je s svojim jubilejem znova dokazalo, da je mogoče združiti preteklost in prihodnost, tradicijo in mladost, dom in svet. In da je najlepša pesem tista, ki jo zapojemo skupaj.
